Prevlada ZDA postaja zgodovina

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je prepričan, da je varnost in stabilnost mogoče doseči le skupaj z Rusijo.

sre, 06.12.2017, 06:00

Berlin – »Evropa se razvija v čedalje bolj neudobnem svetu,« je zunanji minister Sigmar Gabriel zahteval novo opredelitev interesov Nemčije in EU. »EU bo preživela le, če bo definirala svoje interese in projicirala svojo moč.«

Na berlinskem forumu ustanove Körberstiftung je govoril o spremenjenih odnosih z ZDA Donalda Trumpa in o nujnosti sodelovanja z Rusijo. Po dvigu železne zavese se je vase usmerjen razvoj Evrope, utemeljen na premagovanju vzrokov za dve grozljivi svetovni vojni, nadaljeval z uvedbo in širitvijo EU na vzhodno Evropo, je poudaril Gabriel. »Tedaj je bil svet še videti precej v redu, globalizacija je napredovala, kot zmagovalke hladne vojne so se Združene države pomikale k svojemu unipolarnemu trenutku, Osama bin Laden nam je bil še vsem neznan.« Svet je od tedaj postal veliko bolj neudoben, je dejal. Celo velik gospodarski napredek, kakršnega doživlja Nemčija, ne zagotavlja »udobnega položaja ob robu mednarodne politike, ne za nas, Nemce, niti za nas Evropejce.

Uvideti moramo, ali bomo ta svet urejali sami ali pa bodo drugi urejali nas.« Gabriel je govoril o svetu, zaznamovanem z gospodarskimi, političnimi in vojaškimi egoizmi, v katerem EU ni noben pravi dejavnik in tudi ne bo, dokler ne bo jasno definirala lastnih evropskih interesov. Mednarodni terorizem je zaznamoval svet, globalizacija je zašla v krizo, globalna prevlada ZDA pa po njegovem počasi postaja zgodovina, zato je še toliko pomembnejša opredelitev evropskih interesov. »To EU ne bo padlo v naročje, ampak si jo bo morala trdo priboriti.«

Brez zanesljivega zaveznika

Gabriel je začel svojo analizo z ZDA, ki naj bi pod Donaldom Trumpom zapustile vlogo »zanesljivega garanta zahodno zaznamovane multilateralnosti«. Če je bila Evropa od znamenitega dvanajstminutnega govora Georgea Marshalla pred skoraj 70 leti tudi ameriški projekt v luči njihovih lastnih interesov, sedanja ameriška administracija dosedanje partnerje vidi kot tekmece ali celo kot nasprotnike. Gabriel ne verjame, da bo odnos ZDA do nje po Trumpu enak, »saj se hitro spreminja tudi ameriška družba in kmalu večina Američanov ne bo imela evropskih korenin, ampak južnoameriške, azijske in afriške«.


Srečanja zunanjih ministrov so se med drugim udeležili tudi Američan Rex Tillerson, Nemec Sigmar Gabriel in Francoz Jean-Yves Le Drian. Foto: AFP

Medtem se spreminja tudi svet »in preizkušena načela ter temelji mednarodnih odnosov kot multilateralnost, mednarodno pravo in splošna veljavnost človekovih pravic so postavljeni pod vprašaj«, prav tako naraščajo nevarnosti trgovinskih vojn, oboroževalnih tekem in oboroženih konfliktov. Gabriel je omenil tudi demografske razlike med starajočim se severom in hitro rastočim jugom ter posledice podnebnih sprememb, zahodne države pa se vse bolj zavedajo tudi posledic migrantske in begunske krize.

Medtem je Rusija z aneksijo Krima prekršila ozemeljsko suverenost Ukrajine in prepoved nasilja iz ustanovne listine Združenih narodov, je poudaril nemški zunanji minister. Pariški podnebni sporazum so prizadele ZDA, vse več je kritik na račun mednarodne trgovine, Gabrielu pa se zdi še bolj nevarno, da priznane jedrske sile niso mogle preprečiti pridobivanja jedrskega orožja drugim državam. »To se ne dogaja nekje daleč, ampak v naši neposredni bližini.« Ob brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA »gre za restavracijo nekih domnevno dobrih starih časov. Vidimo vračanje na meje in domnevno moč nacionalnih držav.«

Nova ureditev

To hrepenenje se kaže tudi znotraj držav, krivdo za naraščajoč prepad med revnimi in bogatimi je pogosto pavšalno pripisal globalizaciji in kot zdravilo predlagal nacionalno državo. »Liberalne elite zahodnih demokracij so v nevarnosti, da v diskurzu, ki ga pogosto sprožajo same, podcenjujejo potrebo družbe po jasnosti in redu.« Med možnimi scenariji za novo svetovno ureditev je Gabriel omenil G0, G2 in Gx po številu prihodnjih močnih držav, sam pa je najbolj naklonjen zadnji, čeprav bi bila po njegovem prepričanju manjša od G20 in drugačna od G7, a bi imela še naprej obvezujoče ureditve in strukture, če bo dovolj samozavestna, pa bo med njimi tudi Evropa. »EU bo preživela le, če bo definirala svoje interese in projicirala svojo moč.« Ob delovanju Rusije v Siriji, ki je spremenilo tudi območno ravnotežje sil ter kitajski ponudbi svilne poti, je Gabriel tudi za Nemčijo in Evropo zahteval »strateško zunanjo politiko«, ki bo prinesla tudi spremenjene odnose z ZDA.


Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in nemški zunanji minister Sigmar Gabriel. Foto: Reuters

Moč in nemoč

Kot primer je Gabriel navedel sankcije proti Rusiji, ki jih je poleti sprejel ameriški kongres in po njegovem eksistenčno ogrožajo »naše lastne« gospodarske interese, ameriški izstop iz jedrskega sporazuma z Iranom, ki po njegovem povečuje nevarnost vojne v naši neposredni soseščini, pa tudi govorice o washingtonskem priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela.

»Vsi vemo, kakšne daljnosežne posledice bi lahko prinesel takšen korak.« Po Gabrielovem prepričanju si ni mogoče več privoščiti čakanja na odločitve iz Washingtona ali le na odzive nanje, tudi zaveznikom je treba pokazati »meje naše solidarnosti«. »Jasneje in bolj koherentno« bo treba po njegovem opredeliti tudi odnose z Rusijo, saj sta »varnost in stabilnost na dolgi rok možna le skupaj z Rusijo in ne proti njej«. Ob omembi novega začetka za Evropo je Gabriel omenil predloge francoskega predsednika Emmanuela Macrona, na koncu pa je »v smislu Ralfa Dahrendorfa« ugotovil, da je pred »nami kot Nemci in Evropejci« še veliko dela, in vprašal: »Bomo imeli moč zanj?« Navedel je Willyja Brandta z besedami, da oblast morda res kvari značaj, nemoč pa nič manj.

Prijavi sovražni govor