Tiskane izdaje
Število trotov je že začelo presegati število letal in z njimi se uveljavlja nova veja letalstva. Civilna raba brezpilotnih letalnikov, nad katerimi so se doslej navduševali predvsem vojaki, postaja z vse bolj razširjeno komercialno rabo vsakdanjost današnjega – tudi našega – sveta. Če smo še sredi 20. stoletja sanjali o bodočem zračnem prometu, v katerem bodo dominirale vesoljske ladje in na krajših razdaljah nahrbtniki z reaktivnimi motorji, je šel razvoj v neko drugo smer. Nesluten razcvet je s spletom doživel prenos podatkov, medtem ko se način transporta ni spremenil – do zdaj. Z razvojem dronov pa se utegneta transport in informacija združiti v avtomatiziran transportni sistem.
Vsestransko uporabni
Po definiciji wikipedie so droni tako imenovana brezpilotna zračna vozila, ki se lahko upravljajo avtonomno ali pa jih vodi pilot z daljinskim upravljanjem. To, da se dvigajo navpično, sicer ni del definicije, očitno pa je – poleg majhne teže – njihova najpomembnejša lastnost, zaradi katere postajajo ta plovilca vsestransko uporabna. Po svetu jih že uporabljajo komercialno v kmetijstvu, za nadzorovanje pridelka, snemanje in fotografiranje iz zraka, njihov potencial pa vidijo tudi v iskalnih in reševalnih operacijah, pregledovanju plinovodov, štetju živali, nadzoru gozdnih požarov, dostavi zdravil in zalog na težko dosegljiva območja in podobno. V ZDA tudi za nadzorovanje meja, iskanje ubežnikov in izvidništvo.
O sistemu avtomatizirane dostave že nekaj časa razmišljata svetovna spletna velikana Google in Amazon. Google Wing je projekt, temelječ na dronih, ki bi fizični transport približal hitrosti prenašanja podatkov. Vzpostaviti želijo sistem, ki bi dostavljal drobne predmete kupcem, kjer koli že bodo; če bodo planinarili in potrebovali hrano ali kos opreme za šotor, jih bo sistem Google Wing našel in jim dostavil naročeno blago. Na podoben način razvija svoj sistem tudi Amazon, ki bo v prihodnosti pri dostavljanju pošiljk uporabljal kvadrokopter oziroma dron Prime Air. V začetku meseca so na youtubu objavili video, v katerem predstavljajo svoj dron, ki da lahko dostavlja pošiljke v radiju do 24 kilometrov in odloži tovor na kupčevem dvorišču. Leti na višini 60 metrov in se s podporo sofisticirane tehnologije za zaznavanje izogiba oviram v zraku in na tleh. Storitev bo na voljo, pravijo pri Amazonu, ko jim bodo regulatorji izdali ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve.
Regulacija zračnega prometa postaja z dronsko revolucijo vse bolj kompleksna. Troti so cenejši kot kdaj koli, najmanjši stanejo celo manj kot 20 evrov, zato so opazna prizadevanja povsod po svetu, da bi to področje ustrezno regulirali. Ameriška letalska agencija je pred dnevi sprožila kampanjo Letim varno, v kateri opozarja, da je pilotiranje trotov glede odgovornosti zelo podobno pilotiranju letal. Področje so reguliral z obvezno registracijo na spletni strani Zveznega urada za letalstvo. Prijaviti je treba vsak letalnik, ki tehta brez baterij in dodatkov več kot 250 gramov. Kdor ga želi uporabljati v komercialne namene, pa mora pridobiti pilotsko licenco. Napovedali so tudi že ustanovitev posebne enote, ki bo nadzorovala registracijo in zračni promet dronov.
Slovenija kot divji zahod
Tudi v Sloveniji že premoremo trg s troti, priznane trotologe in vse več troterjev. Prvi zaskrbljeno opozarjajo, da ni nikakršnih predpisov, drugi pa si za zdaj še brezskrbno delijo nebo z vsemi drugimi uporabniki. Brnenje letalnikov nad našimi glavami ni več tako redek pojav, da bi ga lahko uvrstili v eksotiko; prav nasprotno, po ocenah Roberta Verliča iz spletne trgovine Onedrone, ki ima odjemalce po vsej Evropi, je v Sloveniji že kakšnih tisoč boljših letalnikov, povpraševanje pa narašča za približno 20 odstotkov na leto. Med civilnimi uporabniki prevladujejo medijske hiše ter fotografi ali snemalci, študenti in raziskovalci ter modelarji, ki takšno tehniko znajo rokovati, narašča pa tudi število tako imenovanih športnorekreativnih uporabnikov.
Kljub temu je za našo državo značilno popolno pomanjkanje ustrezne regulative. Menda smo edina članica EU, ki tega področja še ni uredila, celo Hrvaška je že spomladi sprejela neki predpis, pravi Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov. Javna agencija za civilno letalstvo je že nekajkrat prestavila pripravo pravilnika, ki bi urejal področje brezpilotnih zrakoplovov. Zdaj ga napovedujejo do konca decembra, do takrat pa naj bi se ravnali kar po pravilniku o ultralahkih letalnih napravah.
Ta pravilnik pa je po mnenju Boštjana Vidmarja popolnoma neuporaben in neživljenjski: »Pravilnik o brezpilotnih letalnikih mora biti samostojen, gre namreč za popolnoma novo, kompleksno področje. Uporaba in vodenje brezpilotnikov sta, poleg drugih izzivov, bistveno drugačna pri letalih s posadko, seveda pa mora področje zaradi uporabe skupnega zračnega prostora spadati pod okrilje letalstva.«
Na Inštitutu za razvoj brezpilotnih sistemov, ki združuje proizvajalce, prodajalce in uporabnike dronov, so pripravili svoj predlog osnutka pravilnika o brezpilotnih letalih in ga poslali ministrstvu za infrastrukturo. Njihov predlog, izhajajoč iz smernic Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), temelji na štirih sklopih: varnost ljudi, varnost zračnega prometa, varnost zasebnosti in razvoj komercialne rabe. »Če želimo biti varni pred droni nad našimi glavami, morajo njihovi upravljavci znati leteti,« je odločen Vidmar, »zdaj pa je tako, da so te naprave dostopne vsakomur in mimogrede gre lahko kaj narobe.«
»Srečo imamo, da pri nas še ni bilo kakšne nesreče s tragičnimi posledicami. Sploh če vemo, da je bilo že več incidentov in tudi nekaj primerov poškodb. V Novem mestu se je z eliso rotorja porezalo dekle, na junijski proslavi ob dnevu državnosti je strmoglavljeni brezpilotnik poškodoval varnostnika, helikopter nujne medicinske pomoči pa ni mogel pristati, ker je nekdo v območju letel z dronom.«
Sledi prizemljitev?
Posledice nereguliranega letenja trotov pa so lahko še veliko hujše, ko ti ogrožajo letalski promet. Čeprav so vsakršni preleti nad letališči strogo prepovedani, so jih že nekajkrat opazili nad letališkimi stezami. To se je zgodilo tudi na Brniku. Krivci za ogrožanje varnosti niso modelarji, ki so tehnično usposobljeni, poznajo tudi druge veje letalstva in so po naravi odgovorni ljudje, ampak dronerji, pokaže s prstom Vidmar: »To so priložnostni letalci, ki z letenjem nimajo nobenih izkušenj niti ustreznega znanja iz letalstva in modelarstva, njihov namen pa je predvsem pridobitna dejavnost po receptu včeraj fotograf, danes pilot. Tako se dogaja, da opravljajo dejavnost brez ustreznega dovoljenja za delo v zraku, kar je nepravično in povzroča nelojalno konkurenco drugim letalskim operaterjem, ki morajo imeti vsa dovoljenja ob konkretnih finančnih vložkih.«
Čeprav se javna agencija za civilno letalstvo pri brezpilotnikih za zdaj sklicuje še na neživljenjski pravilnik o ultralahkih letalnih napravah, v njem niso določena merila za izdajo dovoljenj. Sami ugotavljajo, da veljavna zakonodaja ne določa ustreznih in zadostnih meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče širše izdajanje dovoljenja v kakršnih koli drugačnih okoliščinah. Zato ne preseneča, da so doslej, kakor so nam sporočili, izdali eno samo dovoljenje, in sicer na podlagi tega, da je bilo k vlogi predloženo podobno dovoljenje, pridobljeno v Veliki Britaniji, ter ob predpostavki, da bo oseba aktivnosti izvajala nad nenaseljenim območjem, zaradi česar letalska varnost ni ogrožena.
Nad neurejenimi razmerami negoduje tudi vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč Toni Stojčevski, čeprav ugotavlja, da varnost zračnega prometa za zdaj ni bistveno ogrožena. Zaveda se tudi, pravi, da je raba brezpilotnikov v komercialne namene vse pomembnejša in da ima Slovenija na tem področju tudi bogato tehnično znanje in izkušnje. Če pristojni organi v kratkem ne bodo pripravili ustreznih predpisov in hkrati zagotovili praktičnega nadzora nad njihovim izvajanjem, bo vendarle prisiljen izdati varnostno priporočilo. Tega si ne želi, saj bi lahko priporočilo slabo vplivalo na razvoj panoge. Ob tem spomni na podobno priporočilo, izdano pred tremi leti po balonarski nesreči na Ljubljanskem barju. V skladu s tistim priporočilom so pristojni za dve leti prizemljili vse balone, namenjene komercialni dejavnosti.
Geoograje, mreže,
Evropska agencija za varnost v letalstvu je med priporočili za predpise nacionalnih držav s tega področja predlagala vgradnjo sistema virtualnih geoograj, ki bi o vpadu ali vdoru na območje prepovedi poletov opozarjale tako vodnike trotov kot nadzornike takšnih območij. Najmanjši brezpilotniki do kilograma teže, ki bi jih prodajali kot igrače, bi morali imeti vgrajene tudi omejitve za letenje nad 50 metrov nad tlemi, za brezpilotnike do 25 kilogramov pa bi od pilotov zahtevali osnove letalskega znanja za vsako operacijo nad 50 metrov nad tlemi.
Poseben problem so še snemalne in druge senzorske naprave na letalnikih, saj ogrožajo človekovo pravico do zasebnosti. Že konec junija je 59-letnik na Bizeljskem streljal na letalnik, s katerim so njegovi sosedje snemali svoje posestvo in pri tem preletavali njegovo. Še posebej izrazito je tveganje za poseg v zasebnost, če začne trote za nadzor nad državljani uporabljati tudi policija, pa opozarja dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti.
Završnik je tudi urednik knjige Droni in brezpilotni zračni sistemi, ki bo po novem letu izšla pri ameriški založbi Springer. V njej obravnava tudi opozorila, da lahko trote zlorabljajo tudi oblasti, kar je med drugim preučeval Mark Andrejevic, profesor na kalifornijskem kolidžu Pomona. Andrejevic, strokovnjak za medije, opozarja, da je obljuba dronske revolucije, da bo lahko vsak državljan za nekaj sto dolarjev, kolikor stanejo povprečni troti, sodeloval pri nadzoru neba, zgolj simbolična. Takšni troti se namreč ne morejo primerjati z vrhunskimi vojaškimi ali komercialnimi plovili, povezanimi v velike sisteme, ki zagotavljajo strukture za avtomatsko zajemanje, razvrščanje in obdelavo podatkov ter seveda za delovanje. Ti sistemi pa napovedujejo uvedbo vsestranskega in centraliziranega nadzora in transporta.
Vstopamo v dobo trotov, a ne zato, ker bomo imeli vsak svojega, ampak zato, ker bomo postajali vse bolj odvisni od centraliziranih avtomatskih sistemov, pravi Andrejevic. »Naše frenetično nakupovanje trotov za rekreativno rabo je res poskus, da si zagotovimo svoj delček individualne moči v tem silovitem razvoju, a ta je le simbolična.«
