Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes bo odbor za zunanjo politiko v državnem zboru razpravljal o morebitnem slovenskem priznanju Palestine, katere neodvisnost je v zadnjih tednih pogojno ali v celoti priznalo več držav članic EU. Zdi se, da znotraj slovenskega parlamenta obstaja pripravljenost na priznanje, a bo na to potrebno počakati vsaj še nekaj tednov.
Palestino je do zdaj priznalo 135 držav, ki so članice Združenih narodov. Med zadnjimi sta Švedska, ki je Palestino priznala brezpogojno, in Španija, katere priznanje je povezano z morebitnim priznanjem palestinske državnosti s strani Izraela. O priznanju pravkar razpravljajo Francozi, ta teden bi o tem morali razpravljati tudi v evropskem parlamentu, a je bila razprava preložena na naslednji mesec.
Neodvisnost Palestine, nevralgične točke številnih konfliktov na Bližnjem vzhodu po drugi svetovni vojni, je tisto, kar ločuje tako imenovani zahodni svet od preostalega sveta, hkrati pa zemljevid jasno odraža politiko Zahoda do Izraela. Zahoda, ki je tako ali drugače (so)ustvarjal veliko tragedijo izraelskega ljudstva, ta konec človeštva pred koncem človeštva, katerega »oportunistična« posledica je bila ustanovitev izraelske države spomladi 1948 in posledična nakba, katastrofa, palestinskega ljudstva.
Morebitna odločitev slovenske politike, da prizna palestinsko državnost, kljub argumentom, da bi s takšno »gesto« škodila našim odnosom z Izraelom, dolgoletno prijateljsko državo, in tudi ZDA, ne bi bila v ničemer sporna, do nje pa bi prišlo v času, ko je palestinsko ozemlje najmanjše v zgodovini in je priznanje državnosti le simbolno dejanje. Dvajset let po mirovnem dogovoru iz Osla in 67 let po ustanovitvi Izraela niso le narod brez države, ampak vse bolj tudi narod brez ozemlja, zemlje in praktično tudi brez dostopa do vodnih virov.
Konflikt med Izraelci in Palestinci se zopet zaostruje. Poletna izraelska vojaška operacija na območju Gaze, nasilno izseljevanje Palestincev iz vzhodnega Jeruzalema, širjenje judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu ter radikalizacija izraelske politike so ustvarili pogoje za izbruhe nove, tretje intifade.
Ni rečeno, da bi povečano število mednarodnih priznanj palestinske državnosti zaustavilo novo vojno, bilo pa bi jasno sporočilo tako Izraelcem in Palestincem, da se svet zaveda realnosti v Sveti deželi in je v zvezi z njo pripravljeni tudi kaj narediti.
Zgodovinski dolg naše države
Zgodovina odnosov Slovenije in Palestine ni ravno živahna. Naša država (in del njenih političnih elit) je bila v prvih »osamosvojiteljskih« letih tako močno povezana z Izraelom, da drugače tudi ni moglo biti.
Tik pred, med in v prvih letih po osamosvojitvi je Slovenija tesno sodelovala z Izraelom - tako politično kot vojaško. S palestinskim vprašanjem se Slovenija tedaj praktično ni ukvarjala. To je bil čas po koncu prve palestinske intifade, ki pa zaradi vojn v nekdanji Jugoslaviji v slovenski javnosti ni zbudila pretirane pozornosti. Podobno je mogoče trditi o podpisu mirovnega sporazuma v Oslu leta 1993, ko se je dejansko edinkrat v moderni zgodovini zazdelo, da je ustanovitev palestinske države geostrateška realnost.
Slovenija je na palestinskih ozemljih diplomatsko postala bolj aktivna šele v obdobju po drugi intifadi in v Ramali leta 2007 odprla tudi svoje predstavništvo - Urad Republike Slovenije v Palestini. Slovenske aktivnosti v Palestini so se povečale, ko je bil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je bil v Ramali tudi na uradnem obisku in se srečal s predsednikom palestinskih oblasti Mahmudom Abasom.
Po izraelski ofenzivi na območje Gaze decembra 2008, v kateri je bilo ubitih več kot 1300 Palestincev, je na pobudo nekdanjega predsednika prišlo na zdravljenje na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča veliko palestinskih otrok. To je na palestinskih območjih - še posebej v Gazi - pustilo globok pozitiven pečat, o čemer sem se večkrat prepričal tudi sam.
A tisto, kar je bilo (z)grajeno s pomočjo žrtev izraelskega nasilja, je slovenska (ne le) zunanja politika z enim samim zamahom kljub slovenski podpori palestinskemu članstvu v Unescu podrla točno pred dvema letoma, ko med glasovanjem v Združenih narodih ni podprla palestinske kandidature za status države nečlanice - opazovalke, kar je na mednarodnem diplomatskem parketu štelo kot simbolno priznanje palestinske državnosti. Zdaj je čas, da Slovenija poravna svoj dolg.
