Prvi obrisi Trumpove administracije

Redko v zgodovini ameriških predsednikov je imela izbira ekipe tolikšen vpliv na naravo in prioritete nove administracije kot tokrat. Drugače od predhodnikov prihaja Donald Trump v Belo hišo brez izkušenj in konsistentnih stališč, sodelavci političnega novinca bodo toliko pomembnejši.

V času ubadanja z dilemo, kakšen predsednik bo petinštirideseti, prve odgovore ponujajo prva imenovanja. Izbira šefa kabineta je zelo pomembna, to je eden najmočnejših položajev v Washingtonu, ob samem predsedniku najvišje rangirani odločevalec v zahodnem krilu, v pomoč predsedniku in zapleteni mašineriji vladanja. Po 20. januarju, ko bo Donald Trump prevzel položaj, bo na čelu kabineta Reince Priebus, predsednik Nacionalnega odbora republikanske stranke. Urednik konservativnega spletišča Breitbart News Stephen Bannon bo postal predsednikov osebni svetovalec v Ovalni pisarni. Oba bosta skupaj s podpredsednikom Mikeom Pencom jedro nove administracije. Novoizvoljeni je ob objavi imen napovedal tudi izgon dveh do treh milijonov nezakonitih priseljencev in potrdil, da želi zgraditi zid na ameriško-mehiški meji. Nakazal je nekaj mehčanja trdih predvolilnih stališč glede sistema zdravstvenega zavarovanja Obamacare.

Trump je ves čas obljubljal spremembo in nov pristop k vladanju, za svoj kabinet je rekel, da ga bo sestavil iz etabliranih republikanskih imen. Izbral in nagradil je strankarske lojaliste: Priebus mu je med kampanjo trdno stal ob strani, več mesecev je prepričeval republikanske voditelje o nominaciji, Bannon je vodil predvolilno tekmo. Oba sta »visoko usposobljena voditelja, dobro sta medsebojno sodelovala v kampanji, ki je pripeljala do zgodovinske zmage«, je komentiral ob imenovanju Trump. Novi šef kabineta bo dajal takt in ton Beli hiši, hkrati bo kanal do kongresa in vlade. Stephen Bannon – ki je zdaj odstopil z vodilnega položaja napadalnega konservativnega spletišča, znanega po agendi proti establišmentu, kritiki ga obtožujejo ksenofobije in mizoginije, piše BBC – bo Trumpov glavni strateg.

Toda gre za precej različni imeni, eno hoče pomiriti finančne trge in konservativni establišment, ki se boji, da je novi predsednik nepripravljen, medtem ko slednje laska volilni bazi, ki mu je pomagala do Bele hiše. Prva kadrovska poteza Donalda Trumpa daje vtis, da se ne bo obdal ne samo z veterani Washingtona ne samo z outsiderji, temveč z obojimi.

Financial Times piše o zgodbi o dveh Trumpih, ki da jo pomeni imenovanje Priebusa in Bannona, o različnih poteh, ki ju nakazuje prihajajoči predsednik. Prvi velja za tistega, ki naj bi gradil mostove, v kaotični kampanji, ki je polarizirala in ko se je predsedniški kandidat norčeval iz hendikepiranih, ujetnikov in žensk, je deloval kot Trumpov diplomat. Priebus je med drugim zaveznik predsednika predstavniškega doma kongresa Paula Ryana– oba sta iz Wisconsina – ki se je med kampanjo distanciral od republikanskega kandidata. Bannon pa je pozicioniran na skrajni desnici republikanske stranke, daleč vstran od Priebusovega posvečanja fiskalnim zadevam pred družbenimi; njegovemu spletišču Breibart News očitajo antisemitizem, negovanje seksističnih stereotipov in teorije zarot. Bannon je večkrat kritiziral republikance, med njimi tudi Ryana, češ da se niso pomaknili še bolj na desno.

Ugibanja o tem, ali bi lahko Trumpov sin Donald Jr. ali Jared Kushner, mož Ivanke Trump, založnik in poslovnež, ki je v kampanji igral pomembno vlogo, zasedel kak pomemben položaj, trčijo ob ameriško zakonodajo. Kakršne koli že ambicije onemogoča leta 1967 sprejeti statut, ki določa, da noben sorodnik ne more postati javni uradnik. To je bil odgovor na predsednika Johna F. Kennedyja, ki je za generalnega tožilca imenoval svojega brata Roberta. Obstajajo tudi nekatere pomisli, da je zvezno zakonodajo mogoče zaobiti, saj da je zanjo predvidena samo kazen.

V svojem prvem intervjuju kot novoizvoljeni predsednik je Donald Trump za CBS povedal, da namerava po preselitvi v Ovalno pisarno deportirati milijone priseljencev. »Ljudi, ki so kriminalci in imajo kriminalne dosjeje ... verjetno dva, morda celo tri milijone ljudi bodo izgnali iz države ... tu so nezakonito«. V zvezi z vrhovnim sodiščem je dal dvoumna sporočila, govori o imenu, ki nasprotuje abortusu, hkrati mu ni do spremembe zakonodaje o istospolnih porokah. Vrhovno sodišče ima po smrti konservativnega sodnika letos pozimi osem članov, republikanci v senatu niso hoteli upoštevati predloga, da bi izpraznjeni položaj zapolnil Merrick Garland. Trump je tudi namignil, da bi utegnil ohraniti dele zdravstevenih reform odhajajočega demokratskega predsednika Baracka Obama.