Prvi rendez-vous preložen na petek

Merkelova in Trump iskala skupne točke za reševanje Zahoda. Na dnevnem redu veliki gospodarski in drugi spori.

Objavljeno
14. marec 2017 09.11
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Letalo je bilo že pripravljeno na polet, a je bil zaradi snežnega viharja na ameriški vzhodni obali­ prvi obisk Angele Merkel pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu preložen. »Drug z drugim namesto drug o drugem« se bosta voditelja najpomembnejših­ zahodnih držav šele v petek pogovarjala o številnih spornih gospodarskih in varnostnih vprašanjih.

Kot mlado dekle iz nesvobodne Vzhodne Nemčije je občudovala ZDA, kot kanclerka pa je negovala tesne odnose z ameriškimi predsedniki od Georgea W. Busha do Baracka Obame. Toda ti so priznavali tesno gospodarsko in vojaško sodelovanje na obeh straneh Atlantskega oceana, Donald Trump pa je vstopil v Belo hišo z vrečo političnih bomb, ki se jih lahko boji zlasti Nemčija. Begunsko politiko Angele Merkel je označil za katastrofalno, Evropsko unijo za konkurentko ameriškemu gospodarstvu, države z visokim zunanjetrgovinskim presežkom, med katerimi je rekorderka prav Nemčija, pa za svoje največje nasprotnice.

Kar zadeva njegove dvome o Natu, ki je za Nemčijo zagotovilo evropske stabilnosti, sta obrambni minister James Mattis in podpredsednik Mike Pence že precej pomirila Evropo z zagotovili o privrženosti tesnemu zavezništvu. Zdaj, ko ZDA obtožujejo Rusijo kršenja sporazumov o jedrskem razoroževanju, je najbrž lahko čedalje manjši tudi evropski strah, da se bo Washington dogovarjal z Moskvo prek njihovih glav. Ostajajo resni nesporazumi o industrijski politiki, zato ne preseneča, da gredo s kanclerko tudi direktorji, od Siemensovega Joeja Kaeserja do BMW-jevega Haralda Krügerja.

Nemški zgledi

BMW se razglaša celo za največjega ameriškega izvoznika avtomobilov, saj so v svoji južnokarolinski podružnici lani proizvedli 287.700 avtomobilov in jih v veliki večini prodali zunaj ZDA. Da bi pomirili Trumpa, bo najbrž treba kaj več, in prav gospodarstveniki lahko najbolj nazorno ponazorijo prednosti nemškega sistema dualnega izobraževanja, ki bi bil za strokovnjake lahko rešitev tudi za ZDA. Takšen šolski sistem namreč velik del srednješolcev namesto na univerze usmerja v poklicno izobraževanje v tesni povezavi s podjetji, ki omogočajo s prakso povezano usposabljanje, ter jih pogosto tudi zaposlijo.

Tudi zato je v Nemčiji brezposelnost med mladimi zelo nizka, podjetja pa si vzgajajo najprimernejšo delovno silo. V ZDA se, nasprotno, številna podjetja pritožujejo nad pomanjkanjem usposobljenih delavcev, na območjih propadlih starih industrij pa je brezposelnost velika. Nemški gostje bodo poskusili prepričati ameriškega predsednika, da največja evropska gospodarska velesila ne manipulira s skupno evropsko valuto ter da trgovinski sporazumi, kot je TTIP, koristijo vsem.

Na dnevnem redu washingtonskih pogovorov bodo tudi številne druge teme, kot so podnebne spremembe ali Bližnji vzhod, a najbrž res ni mogoče pričakovati rešitve prav vseh nesporazumov. Velik uspeh bo že, če se bosta voditelja Nemčije in ZDA strinjala o temeljnih vprašanjih. Po nemškem prepričanju gre namreč za nič manj kot prihodnost Zahoda, ki ga tudi brez notranjih prepirov ogrožajo »neliberalne demokracije in nedemokracije« od Rusije do Turčije. Zadnja v Nemčiji, Nizozemski in drugod pravkar izziva s predvolilnimi nastopi svojih politikov pred tamkajšnjimi turškimi prebivalci, države EU pa v že skorajšnjem referendumu vidijo čedalje večjo avtoritarnost predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.

Pomembni odnosi z zgodovinsko zaveznico

Angela Merkel je pred odhodom v ZDA zagotovila vso podporo nizozemskemu premieru Marku Rutteju, ki v svojo državo ni spustil turškega zunanjega ministra in ministrice za družino, čeprav se Nemčija vsaj na zvezni ravni ne odloča za tako drastične ukrepe.

Ohranitev povojne demokratične ureditve v Evropi in svetu je pogoj nove nemške samozavesti in blaginje. Kanclerka se loteva najbolj zapletenih izzivov sodobnosti, od evrske krize do ruske agresije v Ukrajini, kot zaplete na vzhodu Evrope vidijo v konservativnem Berlinu, a lahko to počne le s trdno vpetostjo svoje države v evropske in čezatlantske povezave.

Tudi zato je za krščanskodemokratsko voditeljico tako pomemben začetek dialoga s Trumpom v okviru zahodnih vrednot, ki jih je poudarila že v čestitki ob njegovi izvolitvi. Če bo prvo srečanje uspešno, bodo lahko nadaljevali približevanje pod plaščem nemškega predsedovanja skupini G20, saj Nemčija ne skriva, kako pomembni so zanjo tesni odnosi z zgodovinsko zaveznico in kako katastrofalno bi bilo, če bi spodleteli.