Bnaslava, severni Irak – Brkati pripadnik oboroženih sil Kurdskih regionalnih oblasti (pešmerga) je v pesku zagledal podstavljeno improvizirano eksplozivno sredstvo. Proti svoji enoti je zakričal, naj se ustavijo, potem pa se počasi sklonil in previdno legel v pesek. Ko je prepoznal mino, je na pomoč poklical specialiste za deminiranje.
Uradnih podatkov o žrtvah med kurdskimi borci med ofenzivo na Mosul ni. Edini podatek, ki ga je mogoče dobiti, je, da je v prvih desetih dneh ofenzive padlo »več deset« pešmerg – večina zaradi samomorilskih napadalcev in improviziranih eksplozivnih sredstev, ki so jih pripadniki Islamske države »posejali« po celotnem podeželju okoli drugega največjega iraškega mesta. Za to so imeli na voljo zelo veliko časa, ki so ga očitno dobro izkoristili. Več sto podstavljenih bomb in min ter skoraj neverjetno »kreativnih« eksplozivnih sredstev je dodobra upočasniti koalicijsko napredovanje proti Mosulu, o čemer smo se v zadnjih dneh na vzhodni in severovzhodni fronti marsikje prepričali na lastne oči.
Urjenje rekrutov in najbolj izkušenih
Starejši kurdski vojak je še naprej ležal v pesku. Njegovim soborcem je šlo na smeh. Tokrat, hvala bogu, je šlo le za urjenje in ne za neposredno bojevanje. Toda urjenje kurdskih enot za odkrivanje in razminiranje improviziranih eksplozivnih sredstev je ključno, pomembno za reševanje številnih življenj. Pešmerge kljub svoji izkušenosti – med njimi je zelo veliko veteranov vojnih iz osemdesetih in devetdesetih let – na bojišču namreč velikokrat delujejo naivno, celo objestno. Njihovo visoko motivacijo in voljo je le treba pravilno usmeriti, nam pove eden izmed nemških vojakov, ki v oporišču Bnaslava petnajst kilometrov severno iz Erbila, glavnega mesta iraškega Kurdistana, urijo kurdske vojake.
Oporišče, ki ga obkrožajo velikanski vadbeni poligoni in je skoraj popolna kopija bojišč na obrobjih Mosula, je eno večjih, na katerih v Iraku deluje mednarodna vojaška koalicija. Njen sestavni del je s šestimi vojaškimi inštruktorji tudi Slovenska vojska. Njeni pripadniki delujejo v nemškem kontingentu, v katerem je 150 vojakov. V Iraku bodo ostali od štiri do pet mesecev. V oporišču, ki sicer pripada »črnim tigrom«, bojni enoti kurdske divizije Zervani, s katero sem nekaj dni preživel na bojiščih vzhodno od Mosula, nemški inštruktorji urijo tako kurdske rekrute kot tudi najbolj izkušene borce, ki se v oporišče za nekaj dni vrnejo neposredno z bojišč(a). Nekateri ob urjenju hodijo tudi v službe. V oporišču so sproščeni, lahkotni, pripravljeni na pogovor. Vsaka minuta varnosti šteje – trojno.
Počitek. Urjenje.
»Kurdski borci so zelo motivirani. Borijo se za svojo domovino, izkušeni so, a določenih znanj jim primanjkuje. Tu smo, da jim pomagamo,« je za Delo povedal stotnik nemške vojske Johannes Buschleb, ki je v iraški Kurdistan prispel 3. septembra. Nemški kontingent skupaj z britanskim, francoskim, danskim, švedskim, finskim, belgijskim, nizozemskim, norveškim in italijanskim sestavlja jedro evropske pomoči oblastem v Erbilu in Bagdadu v boju proti Islamski državi. Medtem ko Britanci in Francozi – oziroma pripadniki njihovih posebnih enot – s pešmergami aktivno sodelujejo tudi na bojiščih, je nemška (in tudi slovenska) vloga namenjena urjenju kurdskih borcev.
Velika nemška vloga
»V boju smo zdaj veliko bolj samozavestni. Proti drvečim avtomobilom bombam, proti samomorilcem, do zdaj nismo imeli prave obrambe. Zdaj nam je veliko lažje,« na bojiščih zatrjujejo pripadniki oboroženih sil Kurdske regionalne vlade.