Tiskane izdaje
Ljubljana - Letošnje poletje si bodo mnogi zapomnili po turističnih rekordih, zato se je v sredozemskih državah dvignil val protestov proti turistom. Najbolj množično je zajel Španijo, kjer so lani imeli 75,6 milijona turistov, do konca letošnjega leta pa naj bi jih našteli za še štiri odstotke več.
S turističnega zemljevida so zaradi terorističnih napadov in negotovih razmer v zadnjih letih izpadli prej priljubljeni Egipt, Tunizija in Turčija, minila je gospodarska kriza, povečuje se število namestitvenih kapacitet na portalu Airbnb, nekatere destinacije so preobremenjene zaradi večje varnosti in potnikov z razkošnih potniških ladij, opozarja na še eno prezrto dejstvo dr. Janez Mekinc, dekan in izredni profesor na fakulteti za turistične študije.
Turistična panoga po svetu v zadnjih desetih letih doživlja stalno rast med tremi in petimi odstotki na leto. Leta 1950 je po svetu potovalo 25 milijonov ljudi, lani 1,235 milijarde, napovedi za leto 2030 pa predvidevajo kar 1,8 milijarde turistov, torej četrtina (sedanjega) svetovnega prebivalstva, navaja Svetovna turistična organizacija. »Evropa oziroma sredozemske destinacije, razen Grčije, v zadnjih letih, ki so jo prizadeli begunski valovi in gospodarska kriza, so preobremenjene, ker se tudi Evropejci zaradi večjega občutka varnosti pa tudi lažjega in varnejšega transporta odločajo za letovanje v regiji,« razlaga sogovornik.
Konec prejšnjega meseca so zamaskirani aktivisti pred barcelonskim nogometnim stadionom Camp Nou napadli turistični avtobus za ogled znamenitosti in prestrašili potnike, večinoma Britance, ki so mislili, da so se znašli v terorističnem napadu. Prerezali so pnevmatike in ga popisali z grafiti v katalonščini – »turizem uničuje soseske« –, po mestu so poškodovali in uničili kolesa, ki jih izposojajo turistom. Nekaj dni pred tem je dvajsetčlanska skupina antiturističnih aktivistov vihtela transparente ter vdrla v priljubljeno restavracijo Mar de Nudos v Palmi, glavnem mestu balearskega otoka Mallorca.
Grafit na španskem otoku Mallorca je poveden. Foto: Reuters
Večinoma tuje goste so na Mallorci zasuli s konfeti, ob dimni zavesi pa protestirali še ob prestižnih jahtah v marini. V videu na družbenih omrežjih so vabili k protestu proti »masovnemu turizmu, ki uničuje Mallorco in delavski razred sili v bedo in revščino«. V Valencii so zasedeli najemniško stanovanje, ki ga oddajajo turistom, ter čez balkon razobesili napis, da turizem povzroča gentrifikacijo območja in zahtevali, naj nepremičnino oddajo domačinom. Pred tem se je okoli sto domačinov obleklo v turiste ter karikirano posnemalo njihovo objestno vedenje po ulicah, vključno z uriniranjem po zidovih, ter protestiralo proti tako imenovani turistifikaciji.
V San Sebastiánu v Baskiji, ki v zadnjih letih doživlja razcvet turizma po ustavitvi nasilja baskovske separatistične skupine ETA, so se na ulicah pojavili grafiti baskovskih levičarskih skupin »turisti pojdite domov«; mesto s 180.000 prebivalci je lani obiskalo dva milijona turistov. Toda turistična industrija v vseh teh izgredih vidi predvsem radikalna in anarhistična gibanja in njihove osamosvojitvene težnje, saj da so ti tudi izbruhnili v Kataloniji, Baskiji in na Balearskih otokih.
Turizem je lani v špansko gospodarstvo prispeval 51,49 milijarde evrov, kar jo po zaslužku uvršča za Združenimi državami Amerike, poudarja poročilo Svetovne turistične organizacije (UNWTO), po podatkih Eurostata je bilo novembra 2015 v Španiji v turizmu zaposlenih 1,32 milijona ljudi. Toda hkrati prinaša tudi negativne učinke predvsem na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in njihovo okolje; med drugim rastejo cene nepremičnin in najemnin, višajo se življenjski stroški, proti čemur so že lani protestirali v Lizboni in letos v Benetkah, veča se ogljični odtis in poraba pitne vode, infrastruktura ne požira vsega, kar ostane za njimi, zmanjša se varnost, tudi v prometu.
A posledic tega ne plačuje turistično gospodarstvo, ampak lokalna skupnost in njeni prebivalci, proti čemur so usmerjeni tudi antituristični protesti, tu in tam nasilni, ki so v zadnjem času izbruhnili po Španiji. Raziskava barcelonskega mestnega sveta je pokazala, da tamkajšnji prebivalci štejejo turizem za drugi največji mestni problem poleg brezposlenosti. V Barceloni živi 1,6 milijona ljudi, lani pa so zabeležili več kot 12 milijonov nočitev, k čemur je treba prišteti še dnevne goste in tisočglave množice z ladij, ki pa v mestu zapravijo zelo malo denarja.
Benetke, mesto s 55.000 prebivalci, oblega dvajset milijonov turistov na leto. Foto: Reuters
Različne poletne prepovedi
A protituristično razpoloženje se širi tudi v Italiji, ki jo je lani obiskalo 52,4 milijona ljudi, turizem pa jim je prinesel 34,33 miljarde evrov. Število tujih gostov se je po poročanju tiskovne agencije Reuters v turistično priljubljenem Rimu, Firencah in Benetkah med letoma 2009 in 2015 povečalo za kar 31,5 odstotka. Prejšnji mesec se je na ulice Benetk – mesta s 55.000 prebivalci, ki ga oblega 20 milijonov turistov na leto –, podalo okoli dva tisoč prebivalcev, ki so glasno protestirali proti zviševanju najemnin in vsem posledicam velikanskih križark, tudi na občutljivo okolje lagune. Kmalu po protestih so nato med enim od julijskim festivalov prvič poskusno omejili dostop do nekaterih območij.
Tudi v Rimu so uvedli prepoved prehranjevanja in bredenja po mestnih vodnjakih ter nočno popivanje na ulicah, v znanem milanskem predelu Darsena pa so sprejeli poletno prepoved za tovornjake s hitro prehrano in uporabo palic za selfije. V Dubrovniku, še enem mestu, v katerega se s križark vsak dan znova zgrne več tisoč obiskovalcev, so namestili kamere, ki nadzorujejo število obiskovalcev, župan hrvaškega otoka Hvar pa je obljubil, da bo končal razuzdanost večinoma britanskih turistov z zaračunavanjem visokih kazni.
Kljub temu da je fobija pred turisti postala ena osrednjih tem, je Svetovna turistična organizacija stopila v bran sektorju in lokalne oblasti pozvala, naj naredijo več za zagotovitev rasti v trajnostni maniri. Generalni sekretar UNWTO Taleb Rifai je za britanski The Guardian izjavil, da je dvigovanje antiturističnih čustev »zelo resna situacija, ki se je je treba resno lotiti. Če se je bomo ustrezno lotili, je turizem lahko najboljši zaveznik pri ohranjanju okolja in skupnosti.« UNWTO namesto omejevanja števila svetuje preverjene metode upravljanja množic na destinacijah, kot je spodbujanje turistov, da si ogledujejo tudi druge, ne samo največje znamenitosti, da ponudijo čim bolj raznovrstne turistične aktivnosti, gradijo na turizmu vse leto, ne samo sezonsko, in predvsem upoštevajo potrebe lokalne skupnosti.
Čeprav je očitno, da so je minila gospodarska kriza, da število uradnih namestitvenih kapacitet močno povečujejo nepremičnine na portalu Airbnb, da so določene destinacije preobremenjene zaradi večje varnosti, pa dr. Janez Mekinc, dekan in izredni profesor na Fakulteti za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, opominja na še eno v aktualnih naštevanjih prezrto dejstvo. Turistična panoga po svetu v zadnjih desetih letih doživlja stalno rast med tremi in petimi odstotki na leto. Leta 1950 je po svetu potovalo 25 milijonov ljudi, lani 1,235 milijarde, napovedi za leto 2030 pa predvidevajo kar 1,8 milijarde turistov, torej četrtino (današnjega) svetovnega prebivalstva, navajajo v Svetovni turistični organizaciji.
»Evropa oziroma sredozemske destinacije, razen Grčije, v zadnjih letih, ki so jo prizadeli begunski valovi in gospodarska kriza, so preobremenjene, ker se tudi Evropejci zaradi večjega občutka varnosti pa tudi lažjega in varnejšega transporta odločajo za letovanje v regiji. K preobremenjenosti turističnih krajev je pripomogel tudi Airbnb, ki povečuje nastanitvene kapacitete mimo uradnih politik in sprejemljivih številk, ter gostje, ki se zgolj ustavijo ali ostanejo le kak dan (tako imenovani »city breakersi«). Predlani je bilo v Sloveniji prek Airbnb oddanih okoli 1400 enot, ki so ustvarile 56.000 nočitev, lani pa se je število enot povečalo na 2900, število nočitev pa že na 134.000. Airbnb je sporen tudi z vidika varnosti, saj ne vemo, kdo se prijavi za bivanje,« je poudaril sogovornik.
Gneča na dubrovniškem Stradunu. Foto: Tonči Plazibat/Cropix
Kako množični turizem slabša kakovost življenja prebivalstva, v zadnjem času izkušajo tudi Ljubljančani, Blejci, Bohinjci in Pirančani, toda omejiti število turistov je zelo težko, dodaja. Barcelona je število enodnevnih turistov s križark zmanjšala tako, da je pristanišče za križarke uredila 70 kilometrov južno od mesta. Ker je treba za ogled Barcelone poslej plačati dodaten prevoz, se je število ladijskih potnikov v mestu zmanjšalo. »Po drugi strani se učinek, denimo, zvišanje cen pokaže šele v desetih letih, za kar je treba pripraviti celo mesto. To je uspelo Münchnu,« poudarja enega od primerov.
Med 14-dnevnim Oktoberfestom se v mesto zgrne pet milijonov ljudi, zato šteje za najbolj množično prireditev na svetu (glede na trajanje). Ker toliko turistov mesto še prenese, več pa ne, so močno omejili gradnjo novih nastanitvenih objektov. Vlagatelji lahko kupijo obstoječe hotele, jih posodobijo in takrat se navadno zviša tudi njihova kategorija. Na Oktoberfest se prihajajo zabavat turisti z letali, bavarska podjetja pa pokupijo petino vstopnic, razlaga sogovornik.
Od hotelov do agencij
Ob zadnjih ljubljanskih rekordih – minuli praznični konec tedna, torej v štirih dneh, so na najbolj obiskani točki v Ljubljani, Ljubljanskem gradu, našteli kar 33.552 obiskovalcev –, se postavlja vprašanje, do kod se turizem v glavnem mestu še lahko veča in s čim ga je mogoče zaustaviti. Po Mekinčevem mnenju do tedaj, dokler bo to še sprejemljivo za Ljubljančane. Na svetovni zemljevida je Ljubljano zarisala predvsem uvrstitev na drugo mesto najboljših evropskih destinacij na seznamu Lonely Planeta leta 2015. Njena dodatna odlika pa je še zavidljivo visoka stopnja varnosti, ki so jo evropska mesta že izgubila. »Prebivalci Benetk so leta služili na račun masovnega turizma in trpeli njegove pritiske, ker je osnovna in edina gospodarska panoga. V mestih, kakršna je Ljubljana, kjer je turizem zgolj ena od panog, je strpnost zagotovo manjše.
Rešitev za Ljubljano vidim v konceptu razpršenosti oziroma tako imenovanem upravljanju množic, kakšnega poznajo v Disneylandu – pritisk na staro mestno jedro bi lahko rešili s preusmerjanjem skupin turistov v okoliška mesta, denimo, v Vače, Litijo, Kamnik, na Krvavec, v Kranj ..., s čimer bi jih pri nas lahko zadržali dalj časa in tudi več iztržili. A za to se morajo povezati vsi deležniki od hotelov do turističnih agencij,« odgovarja. Toda število turistov se povečuje tudi v drugih krajih, ki niso med najbolj znanimi cilji tujih turistov, denimo, v Lendavi. Zakaj? »Ponudniki turiste, ki bivajo v Ljubljani, preusmerjajo tudi v druge kraje po Sloveniji, zato na različnih koncih države opažamo približno enako stopnjo turistične rasti, kakršno zaznavamo v Ljubljani.«
