Ruska senca in opozorila Trumpu

New York – Vrh ameriške obveščevalne skupnosti je včeraj­ znova zatrdil, da se je Rusija­ vmešala v ameriške volitve tako s spletnimi vdori kot propagando. Toda več kot dve uri in pol dolgo zaslišanje v senatu je bilo predvsem sporočilo prihodnjemu predsedniku Donaldu Trampu, naj neha omalovaževati obveščevalce in vzame resno grožnje iz tujine.

Senatni odbor za oborožene sile se je že tretji dan delovanja novega kongresa lotil zaslišanja o »tujih spletnih grožnjah Združenim državam«, predsednik odbora, republikanec John McCain, pa ni dopustil dvoma o tem, koga so privezali na pranger. »Vsak Američan bi moral biti preplašen ob ruskih napadih na nas,« je opozoril in dejal, da je »rusko vmešavanje napad na našo demokracijo brez primere«. Zgornja zbornica ameriškega kongresa se je strinjala v obsodbi domnevnih ruskih vdorov, nekaj razlike je bilo le pri tehtanju posledic, saj so republikanci previdno menili, da je težko oceniti njihov vpliv na volilne izide.

Skoraj vsi senatorji so začeli spraševati z besedami zahvale obveščevalcem, kar je bilo predvsem sporočilo Trumpu, naj neha javno sejati dvom o službah, ki naj bi bile čez manj kot dva tedna pomembna opora za vodenje države. V sredo je sprožil val negodovanja na obeh političnih polih, ko je kot vir za dvom o ameriških obveščevalcih navedel Juliana Assangea, ustanovitelja žvižgaške spletne strani Wikileaks.

Ta je objavila dokumente, ukradene s strežnika za e-pošto demokratske stranke in e-pošto Johna Podeste, voditelja kampanje demokratske kandidatke Hillary Clinton. Assange, ki se že od leta 2012 skriva pred policijo na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, je v torek znova zatrdil, da podatkov niso dobili od Rusije, čeprav je decembra dopustil tudi to možnost. Nazadnje je Trump včeraj pripisal svoje nesporazume z obveščevalno skupnostjo »nepoštenim medijem in njihovim lažem«.

Zahteve po dokazih

V Ameriki le še redki javno dvomijo o tem, da za spletnimi vdori stoji Rusija. V časniku The Nation so že konec prejšnjega meseca javno pozvali vlado, naj umakne oznako zaupno s tovrstnih dokazov in tako upraviči obtožbe o »posegu v srce ameriške demokracije«. Njihov novinar James Carden je v torek naštel vrsto dvomov, ki jih je sprožilo poročilo zvezne policije FBI in ministrstva za domovinsko varnost o tehnologiji domnevnih ruskih napadalcev. To naj bi bilo bolj seznam možnih napadalcev kot dokazi o ruskem vdoru. Vedno ostrojezični Matt Taibbi je v časniku Rolling Stone opozoril, da se razprava o ruskem vdoru dogaja v podobno politično naelektrenem ozračju, kot je potekala razprava o iraškem orožju za množično uničevanje.

Po Taibbijevih besedah je sumljiv razmeroma mlačen odziv Bele hiše predsednika Baracka Obame, saj so obtožbe o vmešavanju v volitve tako hude, da bi zahtevale veliko bolj oster odgovor. Tako meni tudi republikanski senator Lindsey Graham, ki je včeraj dejal, da so nedavne ameriške sankcije proti Rusiji »metanje kamenčkov«, »jaz sem pripravljen na metanje skal«.

Morda bo razpršilo dvome skupno poročilo obveščevalno-varnostnih služb, ki so ga včeraj predstavili predsedniku Obami, danes pa ga bo dobil v roke prihodnji predsednik. V javnost naj bi predvidoma prišlo v ponedeljek, v njem pa naj bi zajeli tudi ruske motive za poseg. Nacionalni direktor za obveščevalno dejavnost James Clapper je zagotovil, da bodo za javnost poskusili umakniti oznako zaupno s čim večjega dela ugotovitev.

Vohunske meje

Senatno zaslišanje se je včeraj dotaknilo tudi zabrisane črte med še dopustnim obveščevalnim delom in grobimi posegi v drugo državo. Clapper je dejal, da je »vohunstvo bolj pasivno zbiranje informacij«, tudi v digitalnem svetu. Hkrati je poudaril, da so »samo najvišji ruski uradniki lahko ukazali takšne vdore«, na Grahamov pritisk pa dodal, da je na vrhu piramide ruski predsednik Vladimir Putin in da se posegi v druge države ne morejo zgoditi brez njegove vednosti. Obveščevalni vrh se je izmikal domačim političnim komentarjem, je pa Clapper dejal, da je razlika med dvomom o njihovih poročilih in omalovaževanjem obveščevalne skupnosti.

Donald Trump in njegov ozki krog sta ob »ruski aferi« v navzkrižju s skoraj celotnim vrhom lastne stranke. Tudi skeptik Matt Taibbi je prepričan, da so Rusi »zelo verjetno« krivi obtožb, a je opozoril, da je brez jasnih dokazov mogoče vse, od državnega udara, ki sta ga skovala Putin in Trump, do cinične igre, s katero demokrati zakrivajo napake svoje porazne kampanje. »Brez težav pa verjamem, da je Putin poskušal vplivati na ameriško demokracijo, saj je gangster-vohun-izprijenec najnižje vrste, sposoben česarkoli. Trump pa je bil med kampanjo takšna svinja, da si je javno zaželel, na Rusi razkrijejo e-pošto Hillary Clinton,« je bil oster Taibbi.