Tiskane izdaje
Čeprav so v Washingtonu še pred dnevi novice razglašali za »netočne«, v Moskvi pa pravijo, da posel še ni dokončno sklenjen, je turški predsednik Recep Erdoğan v torek poslancem turškega parlamenta zatrdil, da so narejeni že vsi koraki in podpisane vse pogodbe o nabavi ruskih protiraketnih sistemov S-400.
Zgodba o tem, da bi si v Ankari želeli nabaviti sodobni ruski sistem protizračne obrambe S-400 »Triumf«, ki so ga razvili v tem tisočletju, del oborožitve ruske vojske pa je postal šele pred desetimi leti, ni nova. Novice so vzniknile kmalu po tem, ko so se po Erdoğanovem opravičilu zaradi turške sestrelitve ruskega vojaškega letala nad Sirijo napetosti med državama umirile. Turčija, ki je po oborožitvi druga najmočnejša članica Severnoatlantskega zavezništva, je že leta 2013 objavila mednarodni razpis za nakup protiraketnega ščita, za katerega je bila pripravljena odšteti štiri milijarde dolarjev.
Nanj se takrat ruskemu sistemu »Antej-2500« ni uspelo niti uvrstiti, med sodelujočimi pa je uspelo zahodna tekmeca, ameriški konzorcij Raytheon/Lockheed Martin in italijansko-francoski Eurosarms, premagati kitajski državni korporaciji CPMIEC, ki je za svoj sistem HQ-9 zahtevala le 3,44 milijarde dolarjev, hkrati pa je bila pripravljena Turčiji zaupati tudi tehnologijo izdelave. Uradni razlogi niso znani, a nekateri analitiki pravijo, da na koncu podpisa pogodbe ni bilo zaradi pritiskov drugih članic Nata in ameriških sankcij proti izbranemu kitajskemu dobavitelju, ki naj bi »nezakonito« posloval tudi z Iranom.
Poudarek je na sodelovanju
A eden od vzrokov za odstop od pogodbe je bil po mnenju Douglasa Berryja z londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije mogoče tudi ta, da so Kitajci ponujali zastarelo tehnologijo, ki temelji na ruskem sistemu S-300, predhodniku S-400, »enem najboljših sistemov zračne obrambe tega časa«, kakor so maja zapisali v britanski reviji Economist. Ta sicer ni kompatibilen z oborožitvijo Nata, zdaj opozarjajo v zahodnih medijih, toda turški obrambni minister Fikri Işık je aprila izjavil, da »članice Nata doslej niso dale finančno učinkovite ponudbe«. Junija je ruski predsednik Vladimir Putin izjavil, da je njegova država te sisteme, ki jih je doslej obljubila le Kitajski in Indiji, pripravljena prodati Turčiji.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Reuters
Da je bil o tem sklenjen dogovor, je Işık razkril že na začetku julija. Povedal je, da bo Turčija prav tako sodelovala s Francijo in Italijo pri razvoju sistema nacionalne obrambe proti izstrelkom. »A poudarek je na sodelovanju, ne na nakupu,« je brž dodal minister in razložil, da bo interesom njegove države najbolj ustrezalo, če bo kupila sodobni ruski sistem. »Vse tehnične podrobnosti so urejene. Sprejeli smo končno odločitev, da od Rusije kupimo sisteme S-400,« je izjavil Işık.
Od njegovih izjav je minilo skoraj tri tedne, a jim v Washingtonu še vedno niso verjeli, pa čeprav je medtem ameriška agencija Bloomberg razkrila tudi podrobnosti posla: Ankara naj bi Moskvi odštela dve milijardi dolarjev in pol, za to pa bi v prihodnjih dveh letih dobila dva sistema, druga dva pa naj bi kasneje državi skupaj proizvedli na samem turškem ozemlju. Še v nedeljo je vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil Joseph Dunford trdil, da novice o turškem nakupu ruskih sistemov, ki so se pojavile v medijih, niso točne. »Niso kupili S-400 od Rusije. Če bi to storili, bi bilo skrb vzbujajoče, a tega niso naredili,« je general povedal na varnostnem forumu v Coloradu.
Previdnost Moskve
V torek je »skrb vzbujajoče« vesti čez Atlantik sporočil kar sam Erdoğan, ki je poslancem povedal, da sta Turčija in Rusija že naredili vse potrebne korake in podpisali vse ustrezne dokumente. »Če bo bog dal, bomo zelo kmalu videli sisteme S-400 v naši državi,« je povedal turški voditelj. Na ameriško »zaskrbljenost« se je že prej odzval z »začudenjem« in poudaril, da ima vsaka država pravico do zagotavljanja svoje varnosti. »Zaradi tega smo se večkrat obračali na ZDA, pa nismo dosegli nobenega uspeha,« je izjavil Erdoğan.
V Moskvi so še vedno previdni, saj doslej od tam ni prišla še nobena uradna potrditev besed turškega predsednika. Za ruske medije so neimenovani zaupni viri razkrili, da končni dokument še ni podpisan, a da se pogajalci bližajo dogovoru. Doslej je bilo največja težava v pogajanjih nasprotovanje ruskih obveščevalnih služb, ki so se komaj sprijaznile s tem, da bi vrhunsko vojaško tehnologijo prodali članici Nata, kaj šele da bi ji omogočili dostop do tehnoloških podrobnosti proizvodnje. Če je verjeti torkovim besedam turškega predsednika, da bosta njegova država in Rusija kmalu začeli skupno proizvodnjo S-400, pomislekov FSB njihovi nadrejeni v Kremlju niso upoštevali.
