Tiskane izdaje
Rusija, ki je listino podpisala že leta 2000, dve leti pred začetkom delovanja ICC, te ni nikoli ratificirala, zato se po besedah Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova formalno ni nič spremenilo, saj Rusija de iure nikoli ni bila pod jurisdikcijo tega mednarodnega tribunala. Je pa po njegovih besedah uradna razglasitev umika od ratifikacije »v ruskem nacionalnem interesu«.
Peskov je zatrdil, da odločitev Moskve ni povezana z nedavnimi izjavami mednarodnih tožilcev, ki so rusko priključitev prej ukrajinskega polotoka Krim označili za mednarodni konflikt in jih je sam označil za skregane z realnostjo. Na ruskem zunanjem ministrstvu so zapisali, da ICC na žalost ni izpolnil pričakovanj, da bo postal dejansko neodvisni in avtoritativni mednarodni tribunal, njegovo dosedanje delovanje so označili za »neučinkovito« in »enostransko«. Kot primer so navedli, da je v 14 letih delovanja sodišču uspelo izreči le štiri obsodbe, za to pa je porabilo več kot milijardo dolarjev.
Po besedah predsednika mednarodnega odbora v spodnjem domu ruskega parlamenta Leonida Sluckega je s tem, ko je dogajanja na Krimu označil za oboroženi poseg, tribunal kršil temeljno pravico do samoopredelitve in pokazal, da deluje v interesu zahodnih držav.
Današnje uradno sporočilo ruskega predsednika, da njegova država ne bo ratificirala listine, s katero so leta 1998 v Rimu postavili temelje haaškemu tribunalu, je podobno pismu, s katerim je Združene narode o istih namerah ZDA davnega leta 2002 obvestil takrat namestnik ameriškega zunanjega ministra John Bolton, ki ga nekateri zdaj omenjajo kot morebitnega novega prvega človeka ameriške diplomacije v administraciji Donalda Trumpa.
ZDA, Kitajska in Izrael so bile nedvomno med le sedmimi državami, ki so že v italijanski prestolnici glasovale proti statutu ICC, toda ameriški predsednik Bill Clinton se je pozneje premislil in tik pred odhodom s položaja decembra 2000 listino podpisal. A je svojemu nasledniku Georgeu Bushu kljub temu svetoval, naj kongresa ne poskuša prepričati, da jo bo tudi ratificiral, saj ji v obeh ameriških strankah odločno nasprotujejo. Leta 2002 je bil varnostni svet Združenih narodov celo prisiljen sprejeti posebno resolucijo, če se je hotel izogniti grožnji Washingtona, da bo izrekel veto na vse mirovne operacije ZN v tem letu. Pred mednarodnim tribunalom so zato morali podeliti začasno imuniteto vsem mirovnikom iz držav, ki niso ratificirale rimskega statuta.
»Mednarodno sodišče belcev«
Letos so se članstvu v MKS že odrekle tri afriške države: Južnoafriška republika, Burundi in Gambija, o podobnih korakih pa razmišljajo še vsaj v Keniji in Namibiji. Vzroki za njihovo nasprotovanje haaškemu tribunalu so podobni, najbolj sočno pa jih je konec oktobra povzel gambijski minister za informacije in komunikacijsko infrastrukturo Sheriff Bojang, ki je na nacionalni televiziji povedal, da »obstaja veliko zahodnih držav, vsaj 30, ki so od nastanka ICC zagrešile grozotne vojne zločine proti suverenim državam in njihovim prebivalcem, zaradi njih pa ni bila nobena obravnavana pred tribunalom, kaj šele da bi bil zanje kdorkoli obsojen«. Sarkastično je predlagal, da bi morali kratico, s katero tribunal označujejo v angleškem jeziku – ICC (International Criminal Court) – brati tako, kot je treba: ICC (International Caucasian Court), »mednarodno sodišče belcev«.
