Tiskane izdaje
»Ste vi zbiralka novic?« je policist na meji vprašal novinarko Washington Posta, ko je ta teden prispela v Pjongjang na kongres Delavske stranke, ki se bo začel jutri.
Prvič v zgodovini Severne Koreje so »zbiralcem novic« iz držav, ki spadajo med »imperialistične in izkoriščevalske«, dovolili poročati z zasedanja partijske elite, in že to je znak, da bi vodja Kim Džong Un rad videl, da bi ves svet spremljal njegovo »kronanje«, saj bo kongres pravzaprav temu tudi namenjen.
Včeraj so državni mediji mladega vodjo poimenovali »Veliko sonce 21. stoletja«, in prav to bo tudi v prihodnje vzdevek tretjega vladarja v dinastiji Kim. Tako bi radi sporočili svetu veliko stvari: da je severnokorejska kontinuiteta neomajna, da je osamitev okrepila imunost komunistične trdnjave, da je enotnost partijskega in vojaškega vodstva trdna kakor granit. In vse to je pravzaprav negotovo.
Kongres, ki se bo začel jutri, je prvi po letu 1980 in sedmi od ustanovitve Delavske stranke. Med vladavino prejšnjega voditelja Kim Džong Ila niso pripravili nobenega partijskega kongresa. In ko se bodo delegati jutri zbrali v Pjongjangu, na pomembnem zasedanju ne bo nobenega tujega gosta (pred 36 leti jih je bilo 177) in celo nobenega opazovalca iz Kitajske, toda prišlo bo veliko novinarjev, ki so že prejeli akreditacije in navodila, česa ne smejo početi med obiskom v Severni Koreji, niso pa jih obvestili o podrobnostih dogodka, zaradi katerega so pravzaprav prišli.
V pričakovanju poka
Še vedno ni jasno, ali bo začetek kongresa zaznamovan s kakšnim velikim pokom, čeprav tajne službe v Južni Koreji pričakujejo peti jedrski poskus. Tudi satelitski posnetki so pokazali zgradbo, zelo podobno Modri palači v Seulu, v kateri opravlja svoje naloge južnokorejska predsednica Park Geun Hje. Model v naravni velikosti so zgradili v topniškem oporišču in predvidevamo lahko, da bo severnokorejska vojska navidezno napadla predsedniško rezidenco, morda prav zato, da bi Južna Koreja vse skupaj posnela s sateliti in iz vesolja opazovala, kaj zmore Kimova vojska.
Mešanica vojaških groženj in gospodarskih reform bo temeljna sestavina strategije Kim Džong Una, vendar je treba kongres po mnenju opazovalcev razumeti kot konec prvega obdobja ustoličenja Kim Džong Una, v katerem je utrjeval svojo legitimnost in odstranjeval nezaželene izzive. Po tem srečanju bo sledilo drugo obdobje, v katerem lahko pričakujemo krepitev gospodarske rasti, predvsem proizvodnje železa, cementa in poljedelskih strojev.
Številni strokovnjaki prepoznavajo dovolj znakov, po katerih lahko sklepajo, da bi se Kim Džong Un rad vpisal v zgodovino svojega naroda kot vodja, ki je sprostil razvojne možnosti Severne Koreje in jo začel spreminjati v novega azijskega zmaja. Njegov ded Kim Il Sung je leta 1987 izjavil, da ne bodo prirejali partijskih kongresov, dokler vlada ne bo zmogla nahraniti in obleči vseh ljudi ter jim priskrbeti stanovanj. Mladi vodja bi zdaj rad pokazal, da lahko prav on uresniči cilje, ki so viseli v lačnem zraku dolga tri desetletja.
To se ne bo zgodilo zlahka, kar dokazuje tudi več nesreč in incidentov, ki so spremljali 70-dnevne priprave na kongres. Ne samo da nista bili uspešni dve poskusni izstrelitvi projektilov srednjega dosega, ampak je umrlo tudi 30 vojakov, ko se je zrušil predor, ki je bil sestavni del elektrarne ob gori Paektu, več deset vaščanov pa je umrlo v zemeljskem plazu med gradnjo železnice v pokrajini Rjanggang. Po poročanju virov se je to zgodilo, ker so določili nerazumne roke za gradnjo vseh teh projektov, zato da bi imeli ob začetku partijskega kongresa dovolj argumentov za trditev, da Severna Koreja vstopa v novo obdobje.
Neučinkoviti miti
V partijskem glasilu Rodong Sinmun so hoteli pokazati, da so ljudje še naprej navdušeni, zato so prejšnji mesec predstavili mlad zakonski par, ki se je pridružil prostovoljcem pri pripravah na kongres kar na dan njune poroke. Agentka državne varnosti v pokrajini Kangvon, so poročali v glasilu, je začela opravljati svoje naloge dan po moževem pogrebu. In v rudnikih premoga, so predvajali po televiziji, kopljejo celo ženske, kar je v večini držav prepovedano.
Težava Kim Džong Una je pravzaprav v tem, da Severna Koreja pospešeno postaja normalna družba, v kateri so miti čedalje manj učinkoviti. Radio Svobodna Azija je, denimo, objavil, da so vlomili v banko v mestu Čongdžin. Neznani roparji so vdrli v podružnico centralne banke in odnesli neznano vsoto denarja, vsi pa sumijo, da je v prvem ropu banke v zgodovini Severne Koreje sodeloval tudi nekdo od zaposlenih. To kaže na novo stopnjo neposlušnosti in pripravljenosti tvegati, kar je mogoče zaradi družbenih sprememb, ki jih je nehote spodbudil Kim Džong Un v štirih letih in pol vladavine.
Severnokorejski voditelj se očitno zaveda nove moči družbe, ki se lahko obrne tudi proti vladajoči partiji, zato je prepovedal poroke in pogrebe v dneh pred kongresom, ki bo trajal pet dni. Velike spremembe vedno prinašajo morebitno tveganje, zato se morajo ljudje odpovedati porokam in umiranju, dokler zaseda partijska elita in dokler so v Pjongjangu tuji »zbiralci novic«. V njihovih zapiskih je lahko omenjeno samo sonce. Veliko sonce 21. stoletja.
