Tiskane izdaje
Z 21 častnimi salvami in v navzočnosti mnogih tujih državnikov se je Singapur v nedeljo poslovil od svojega prvega premiera in spoštovanega tvorca Leeja Kuana Yewa, ki je 23. marca umrl zaradi vnetja pljuč.
Pogreb ni združil samo Azije, ampak ves svet. Obredne slovesnosti so se namreč udeležili predsedniki Indonezije, Izraela, Burme in Južne Koreje, premieri Avstralije, Indije, Japonske in Tajske pa tudi visoki predstavniki mnogih evropskih, latinskoameriških in afriških držav.
Na državnem pogrebu, ki je potekal v Univerzitetnem kulturnem centru, je ameriško delegacijo vodil nekdanji predsednik Bill Clinton. V njej je bil tudi nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Henry Kissinger, tesni prijatelj preminulega Leeja Kuana Yewa.
Brez kitajskega državnega voditelja
Čeprav je Leejeva doktrina o »azijskih vrednotah« in konfucijanskem vladanju najbolj vplivala prav na modernizacijo postmaove Kitajske, je bila ta ena redkih azijskih držav, katerih državnega vodje ni bilo na pogreb. Predsednik Xi Jinping in premier Li Keqiang sta poslala sožalni brzojavki, a slovesa od velikega učitelja se je udeležil podpredsednik republike Li Yuanchao. S tem je azijska sila nadaljevala prakso, da na pogrebe ne pošilja najvišjih voditeljev. Ko je leta 1953 umrl Stalin, v Moskvo ni odpotoval Mao Zedong, ampak Zhou Enlai. Ko je leta 1969 umrl veliki prijatelj kitajskih komunistov Ho Ši Minh, so na pogreb poslali namestnika premiera Li Xianniana.
Edino izjemo so Kitajci naredili leta 1980, ko je preminil Josip Broz Tito. Na pogreb državnika, ki je bil tisti čas zanje vzor ekonomske modernizacije in odpiranja v svet, je odpotoval šef partije Hua Guofeng. S tem je kitajska stran takratni Jugoslaviji dodelila posebno čast. Uradni Peking namreč po ustaljenem protokolu na pogrebe voditeljev, ki sodijo v kategorijo »velikih prijateljev kitajskega ljudstva«, pošilja zgolj namestnika premiera ali posebnega predsednikovega odposlanca. V tej vlogi je Li Yuanchao tudi odšel v Singapur.
»Daljnovidni državnik in lev med voditelji«
Za indijskega premiera Narendro Modija pa je bila osebna navzočnost na slovesnosti več kakor zgolj potrditev dobrih odnosov med državama. »To je znak spoštovanja do odhajajoče duše,« je izjavil tiskovni predstavnik Modijeve stranke Baratija Džanata Nalin Kohli. Modi se je na smrt Leeja Kuana Yewa odzval tako, da ga je razglasil za »daljnovidnega državnika in leva med voditelji«. Nikoli ni zanikal, da je bil oče sodobnega Singapurja njegov vzornik in učitelj.
Voditelji demokratičnih držav lahko še tako prisegajo na večstrankarski parlamentarizem, pa je za mnoge od njih uspeh Singapurja neposreden izziv, da bi tudi oni obrnili pogled k avtokraciji kot možnemu odgovoru na številne težave, s katerimi se pri gospodarskem razvoju srečujejo njihove države.
Zato je imela na pogrebu poseben čustven podton navzočnost tajskega premiera Prajuta Čanoča, ki ga je na oblast pripeljala vojaška hunta, burmanskega predsednika Teina Seina, ki je prav tako general hunte, preoblečen v civilno obleko, in kamboškega premiera Huna Sena, ki je na oblasti že 25 let. Za vsakega od njih je Lee Kuan Yew obenem vzor in opravičilo za ovinek okoli demokracije, kljub temu da so še daleč od dejanskega uspeha, ki ga je Singapur dosegel pod Leejevim poveljstvom.
Za indonezijskega predsednika Jokoja Vidodoja, japonskega premiera Šinza Abeja, južnokorejsko predsednico Park Geun Hje in avstralskega premiera Tonyja Abbotta je pomembnejša vloga Leeja Kuana Yewa v dragocenem ravnovesju pri ustvarjanju varnostnega mehanizma v tistem delu Azije, ki vse bolj očitno čuti izziv rastoče Kitajske. Lee je bil velik prijatelj Pekinga. Med prvimi je predvidel, da bo Kitajska zrasla v svetovno silo. A brez pomislekov je tudi odprto govoril, da je vloga ZDA pri ohranjanju miru v Jugovzhodni Aziji ključna prav zato, ker nihče ne more zaustaviti kitajske rasti. Prepričan je bil, da lahko samo Američani ohranjajo okvire varnostnega ravnotežja, ki bi preprečilo destabilizacijo občutljivega območja.
Kaj hočeš, to je življenje
Kljub strašnemu deževju se je milijon in pol prebivalcev Sinagapura danes poslovilo od svojega prvega premiera. Mnogi so bili v belem, z belimi krizantemami v roki, jokajoči so kričali zbogom, medtem ko je mimo njih šla procesija s krsto, zavito v nacionalno zastavo. Pred pogrebom se je na internetnih forumih razplamtela polemika, ali bi se moralo v nedeljo pet milijonov Singapurcev obleči v črno ali belo, ki v kitajski kulturi velja za barvo žalovanja. »Črna kaže na črne dni, ki čakajo Singapur,« so vpili nekateri. Toda enotna ugotovitev je bila, da barva ni pomembna. »Vseeno je, ali je črna ali bela. Edino pomembno je srce, polno žalosti.«
Avtobusi, vlaki, ladje in podzemna železnica so ustavili svoj promet natanko ob 16. uri in z minuto molka počastili preminulega državnika. V tistem času tudi niso poletela ali pristajala letala na mednarodnem letališču Changi, potnike so prav tako zaprosili za minuto molka.
Zadnjih sedem dni je Leejevo truplo ležalo v parlamentu in žalnega mimohoda se je udeležilo blizu pol milijona državljanov, nekateri so za vstop v dvorano čakali tudi po osem ur. Preden so truplo upepelili, so se od ustanovitelja modernega Singapurja poslovili tudi njegovi najbližji sodelavci in politični nasledniki.
Singapurski predsednik Tony Tan je spomnil na tri principe, ki jih je Lee predal prihodnjim generacijam; meritokracijo, poštenje in integriteto. Sedanji premier in sin pokojnika, Lee Hsien Loong pa je povedal, da ni le on izgubil očeta, pač pa je bil njegov oče oče vse generacije.
Goh Chok Tong, ki je Lee Kuan Yewa nasledil na premierskem stolu leta 1991, je spomnil na visoko stopnjo realizma, s katero je pokojnik pristopal k vsemu. »Mi jokam««, je rekel Goh Chok Tong, »ampak prepričan sem, da bi gospod Lee rekel; kaj hočeš, to je življenje«.
