Tiskane izdaje
Nad brazilsko predsednico Dilmo Rousseff se zbirajo temni oblaki. Medtem ko je njena priljubljenost med volivci še vedno povsem na dnu, sedmo največje gospodarstvo na svetu pa tone v recesijo, kongres ovira delo vlade. Poleg tega je na predsednico, kot se zdi, naposled le padla senca zloglasnega korupcijskega škandala Petrobras, za nameček pa jo je računsko sodišče obtožilo še nezakonitega delovanja.
Rousseffova je v zadnjih dneh dobila dva huda udarca − volilna komisija jo skupaj s podpredsednikom Michelom Temerjem sumi nepravilnosti med financiranjem kampanje za vnovično izvolitev, računsko sodišče pa je tako njo kot njeno vlado obtožilo kršenja zakonov pri izvajanju lanskoletnega proračuna.
Posebej problematična je prva obtožba, saj Rousseffovo povezuje s škandalom v državnem naftnem gigantu Petrobras, v katerem je sklepanje pogodb menda spremljalo sistematično podkupovanje, in to prav v času, ko je nadzorni svet družbe vodila ona. Za razliko od nekaterih vidnejših politikov iz njene od leta 2003 vladajoče Delavske stranke, med drugim tudi še danes izredno priljubljenega nekdanjega predsednika Luiz Inácia Lule da Silve, se Rousseffova doslej ni znašla na muhi preiskovalcev, a to se utegne kmalu spremeniti − volilna komisija namreč sumi, da sta Rousseffova in Temer stroške predvolilne kampanje krila z donacijami podjetij, ki so sodelovala s Petrobrasom.
Predsednica in njena Delavska stranka trdita, da so bile vse donacije legalne, opozicijo pa obtožujeta, da poskuša strmoglaviti legitimno izvoljeno voditeljico države. To se, kot zagotavljajo, ne bo zgodilo. »Brazilska demokracija je dovolj trdna, da prepreči te poskuse državnega udara,« je v sredo dejala Rousseffova. Odločitev komisije bi teoretično sicer lahko privedla do razveljavitve njene zmage na volitvah, vendar pa to po mnenju analitikov ni prav verjetno. Poleg tega bi morebiten postopek razveljavitve trajal več mesecev ali celo let, za tem pa bi se lahko glede sprejete odločitve pritožili na vrhovno sodišče.
Nič manj odmevne pa niso obtožbe računskega sodišča, ki je soglasno ugotovilo, da je vlada pred lanskimi volitvami vse večjo luknjo v državnem proračunu poskušala prikriti z žongliranjem med računi in nepooblaščenim izposojanjem denarja od državnih bank. Kot je pojasnil glavni sodnik Augusto Nardes, vlada ni ravnala v skladu s fiskalnimi in ustavnimi načeli ter ni delovala transparentno. V uradu brazilske predsednice so ravnanju stopili v bran − kot pravijo, za odločitev sodišča ni pravne podlage. Poleg tega je vlada, ki trdi, da ni ravnala nezakonito, in da je sredstva zgolj prerazporejala v skladu z uveljavljeno prakso, že napovedala pritožbo.
Čeprav sklep računskega sodišča ni pravno zavezujoč, ga kongres uporablja pri odločanju o potrditvi oziroma zavrnitvi vladne porabe sredstev, opozicija, ki Rousseffovi že dalj časa grozi s postopkom ustavne obtožbe, pa je z njim dobila dodatno strelivo za svoje napade. Pri tem še ni jasno, ali lahko bitko pripelje do konca − do predsedničine odstavitve. Začetek postopka ustavne obtožbe morata namreč potrditi dve tretjini oziroma 342 poslancev spodnjega doma kongresa, ki pa je v rokah njenih zaveznikov. A tudi ti so z vodenjem države vse manj zadovoljni, celo tako zelo, da vlada kljub nedavni rekonstrukciji, s katero je največja koalicijska partnerica Delavske stranke, desnosredinska Stranka brazilskega demokratičnega gibanja (PMDB), pridobila novo ministrstvo in s tem še vidnejšo vlogo, ni sklepčna glede predlaganih gospodarskih reform.
Te država krvavo potrebuje. Zaradi nižjih cen brazilskih produktov na mednarodnih trgih in vladnih intervencionističnih politik je nekdaj hitro rastoče brazilsko gospodarstvo pritisnilo na zavoro. Država se je znašla v recesiji, brezposelnost iz meseca v mesec narašča − avgusta je bila 7,6 odstotna −, vrednost valute real v primerjavi z ameriškim dolarjem pa je prejšnji mesec padla na najnižjo raven doslej.
