Tiskane izdaje
Kigali – Predstavniki več kot 150 držav so v Ruandi dosegli »prelomen« dogovor o počasnem umikanju uporabe fluoriranih ogljikovodikov (HFC), plinov, ki spodbujajo učinek tople grede. HFC najdemo v hladilnikih, klimatskih naprava, sprejih s potisnim plinom ...
Dokument države, v skladu z Montrealskim protokolom, sklenjenim leta 1987, deli v tri skupine, ki imajo vsaka svoj rok za zmanjšanje uporabe omenjenih toplogrednih plinov. Evropa in Združene države Amerike morajo uporabo plinov za 10 odstotkov zmanjšati do leta 2019, 85-odstotno znižanje pa je predvideno do leta 2036.
V drugi skupini so države v razvoju – otoške države, države Latinske Amerike –, ki bodo uporabo plinov HFC začele omejevati po letu 2024. V to skupino spada tudi Kitajska, ki pa ne bo uporabe ali proizvodnje zmanjšala pred letoma 2029. Države tretje skupne – Indija, Pakistan, Iran, Irak in Zalivske države – bodo dogovor aktivno začele izvajati po letu 2028.
Sklenitev dogovora so sinoči pospremili z glasnimi vzkliki in aplavzom. »Gre za velik korak naprej, ki ne bo naslovil le potrebe posameznih držav, ampak nam bo vsem dal priložnost, da zmanjšamo ogrevanje planeta za polovico stopinje Celzija,« je povedal ameriški državni sekretar John Kerry, ki je dogovor označil za veliko zmago Zemlje.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bil podnebni sporazum, sklenjen v Parizu, tokrat prvič pred resnejšo preizkušnjo, čeprav regulacij uporabe plinov HFC ni neposredno povezana z njim. »Lani smo v Parizu obljubili, da bomo svet obvarovali pred najhujšimi posledicami podnebnih sprememb. Danes to obljubo izpolnjujemo,« je povedal predstavnik okoljskega programa ZN Erik Solheim.
AFP pojasnjuje, da so pline HFC prvič začeli množično uporabljati v 90. letih prejšnjega stoletja. Z njimi so hoteli nadomestiti hladilne pline, ki so načenjali ozonski plašč, a se je pozneje izkazalo, da imajo tudi ti katastrofalne učinke na podnebje. K njihovemu kopičenju v ozračju po ocenah ameriškega nacionalnega laboratorija Berkeley največ prispeva porast uporabe klimatskih naprav, katerih število bo še naprej naglo naraščalo.
Kljub znanim negativnim učinkom, pa je njihovo opuščanje za zdaj vse prej kot poceni, kar je tudi razlog, da so države v razvoju odločno nasprotovale prenagljenim prepovedim. »Gre za vprašanje stroškov, tehnologije, financiranja. Hočemo poudariti, da mora biti vsak dogovor prilagodljiv za vse vpletene strani. Ne le za tiste na eni strani, ampak tudi tiste na drugi,« je pred pogajanji povedal indijski minister za okolje in podnebne spremembe Adžaj Narajan Džha.
Čeprav je bilo slišati kritike na račun popuščanja Kitajski in Indiji, pa je Durwood Zaelke iz inštituta IGSD za BBC pojasnil, da tovrstne prepovedi prisilijo industrijo k hitremu iskanju alternativ, kar bo državam omogočilo, da bodo morda hitreje, kot si mislijo, prešle na novo tehnologijo.
