Tiskane izdaje
Danes je bil v ukrajinski prestolnici pravi spektakel. Ko so navsezgodaj zjutraj v stanovanje nekdanjega guvernerja odeške pokrajine Mihaila Saakašvilija vdrli zamaskirani uslužbenci tajne službe, je ta pobegnil na streho, od tam kričal, da je ukrajinski predsednik Petro Porošenko »tat in lažnivec«, in grozil, da se bo pognal v globino. Deset predstavnikov oblasti ga je le spravilo s strehe, a ko so ga v lisicah odpeljali v marico, jih je pričakalo kakih tisoč Saakašvilijevih privržencev.
Najprej so jih odgnali s solzivcem, a jim je uspelo priti le do sosednje ulice, kjer so protestniki, ki so vzklikali »Sramota« in »Mišo, mi smo s tabo«, ustavili avtomobil, ga razbili in iz njega osvobodili svojega voditelja. »Ničesar se vam ni treba bati, naj se oni bojijo nas,« jim je povedal osvobojeni Saakašvili in jih povedel v središče Kijeva, kjer je že v nedeljo pripravil protestni shod, na katerem je kakih 5000 njegovih privržencev protestiralo proti korumpiranosti ukrajinskih oblasti in zahtevalo predsednikov odstop. Na protestnem shodu pred poslopjem parlamenta je »bandite«, ki so ga hoteli aretirati, pozval, naj sami mirno zapustijo položaje, dokler jih še lahko.
Saakašvilija, ki je pred dnevi izjavil, da ga hočejo kijevske oblasti v kratkem izročiti njegovi nekdanji domovini, je ukrajinski državni tožilec Jurij Lucenko obtožil, da bi rad izvedel državni udar, pri tem pa naj bi mu s pol milijona dolarji pomagali v Rusijo pobegli nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in njegovi prijatelji. »To je čista laž,« je dejal Saakašvili, ki je že prej obtožil svoje preganjalce, da so ga prišli aretirat po ukazu ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Nismo navajeni odgovarjati ljudem, ki sedijo na strehi. Seveda je to glavobol za Ukrajino. Rekel bi, da se tam dogajajo stvari, ki jih niti sovražniku ne bi privoščil. Čeprav seveda ukrajinskega naroda nimamo za sovražnika,« je na Saakašvilijeve obtožbe odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Mihail Saakašvili je nagovoril svoje podpornike. Foto: Reuters
Prijatelj neodvisne Ukrajine
Saakašvili, ki je leta 2003 vodil »rožnato revolucijo« v Gruziji in vrgel z oblasti prejšnjega predsednika Eduarda Ševarnadzeja, je bil velik prijatelj neodvisne Ukrajine, kjer je nekoč tudi študiral. Ko se je leto pozneje po spornih predsedniških volitvah v Ukrajini, kjer so izbirali naslednika Leonida Kučme, pripetil prvi majdan oziroma »oranžna revolucija«, je prišel osebno podpret svojega »prozahodnega« prijatelja Viktorja Juščenka in presenetil protestnike, ki so demonstrirali proti goljufivi zmagi »proruskega« Viktorja Janukoviča, saj je bolje govoril ukrajinščino kakor Juščenko in večina tamkajšnjih domoljubnih politikov. Zaradi takratnih množičnih protestov v središču Kijeva so morali ponoviti volitve, na katerih je zmagal Saakašvilijev prijatelj, a ta ni izpolnil pričakovanj. Ukrajinsko prebivalstvo, razcepljeno med »proevropskim« zahodom in »proruskim« vzhodom, je nekaj let pozneje na volitvah, ki so jih tudi tuji opazovalci razglasili za demokratične, za novega voditelja izvolilo Janukoviča.
Ta je ostal na oblasti do novega »majdana«, množičnih protestov, ki jih je konec leta 2013 povzročila njegova odločitev, da ne bo podpisal pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Približno v tem času se je končal tudi drugi predsedniški mandat Saakašvilija, ki je takrat najprej odpotoval v Belgijo, potem pa v ZDA, kjer je med drugim predaval na univerzi. Medtem so nove gruzijske oblasti proti njemu uvedle kar nekaj sodnih postopkov zaradi korupcije, prekoračitve oblasti ter celo naročil mučenja in umorov, zaradi katerih še vedno zahtevajo njegovo izročitev.
Spopad Saakašvilijevih podpornikov s policijo. Foto: Reuters
Saakašvili je podprl tudi drugi ukrajinski majdan, na začetku decembra 2014 pa se je pridružil skupini evropskih parlamentarcev, ki so prileteli v Kijev. Ponovno je navdušil občinstvo, ko je nastopil na okupiranem trgu v središču ukrajinske prestolnice, kjer je pohvalil proevropsko usmerjenost opozicije. Postal je redni govornik na kijevskem Trgu neodvisnosti (Majdan nezaležnosti), v dokumentarcu, ki so ga pred kratkim posneli italijanski novinarji, pa so ga celo obtožili, da je pripeljal tja še vedno skrivnostne ostrostrelce, ki so izvedli množični pokol tako med protestniki kot med predstavniki posebnih enot ukrajinske policije. Saakašvili je odločno zavrnil obtožbe, a te mu niso naredile resne politične škode, saj jim niso verjeli ne v Ukrajini ne na Zahodu, kjer o njih mediji tako ali tako niso poročali.
Guverner Odese
Ko so se v Ukrajini znebili prejšnjega predsednika in 25. maja 2014 namesto njega izvolili »čokoladnega kralja« Petra Porošenka, so se v Ukrajini pojavile govorice, da bo novi ukrajinski predsednik za svetovalca vzel tudi svojega, takrat še prijatelja, Saakašvilija. Pozneje so mediji objavljali tudi »preverjene« informacije, da bo nekdanji gruzijski predsednik postal celo vodja novega ukrajinskega urada za boj proti korupciji.
Skorajda istočasno, ko so gruzijske oblasti izročile Ukrajini zahtevo po izročitvi Saakašvilija, so ga februarja 2015 v Kijevu imenovali na dva položaja: posebni svetovalec ukrajinskega predsednika in predsedujoči njegovega mednarodnega sveta za izvedbo reform. »Saakašvili bo predstavljal Ukrajino v tujini, hkrati pa bo predstavnik mednarodne skupnosti v Ukrajini,« je takrat izjavil Porošenko. Ta je tri mesece kasneje izdal ukaz, s katerim je podelil Saakašviliju ukrajinsko državljanstvo in ga postavil za guvernerja odeške regije.
Podporniki nekdanjega gruzijskega predsednika so se branili tudi z barikadami. Foto: Reuters
Romanca ni dolgo trajala, saj se je guverner Odese, ki je hotel obračunati s tamkajšnjo korupcijo, kmalu zapletel v spor s takratnim ukrajinskim premierom Arsenijem Jacenjukom ter njegovim strankarskim tovarišem in notranjim ministrom Arsenom Avakovom. Konec leta je med Saakašvilijem in obema visokima funkcionarjema, ki ju je ta obtožil korupcije, prišlo do javnega besednega obračuna, med katerim je Avakov polil Saakašvilija z vodo, ki bi se lahko končal tudi ostreje, če ne bi posredoval na srečanju navzoči Porošenko.
Čeprav so pred kratkim v Odesi organi pregona potrdili Saakašvilijeve obtožbe, se je Porošenko postavil na stran svojih ministrov, Saakašvili pa je lani novembra protestno odstopil z guvernerskega položaja, ustanovil svojo stranko in napovedal, da ne bo več sodeloval s sedanjimi korumpiranimi oblastmi v Kijevu. Po tem, ko je poleti odpotoval v ZDA, so mu v Ukrajini odvzeli državljanstvo. Ker se je, ko je dobil ukrajinsko državljanstvo, moral odpovedati gruzijskemu, je postal apatrid.
Poletje je preživel v vzhodni Evropi, od koder se je s pomočjo privržencev, ki so s silo pregnali obmejno policijo, vrnil v Ukrajino na začetku septembra. Prošnjo za politično pribežališče so njegovi nekdanji prijatelji v Kijevu zavrnili, sam pa je začel pripravljati proteste proti korumpiranim ukrajinskim oblastem in napovedal »ljudski impičment« predsedniku Porošenku.
