Tiskane izdaje
New York – Nedeljski shod v Parizu je včeraj v ZDA sprožil obširno razpravo, zakaj med več kot 40 svetovnimi voditelji ni bilo ameriških. Bela hiša je včeraj posredno priznala napako, pred tem pa je zunanji minister John Kerry iz Indije označil kritike za »dlakocepske« in napovedal, da bo v četrtek prišel v Pariz.
Najostreje se je ameriških politikov lotil newyorški tabloid Daily News, ki je na naslovnici pod fotografije predsednika Baracka Obame, podpredsednika Josepha Bidna, pravosodnega ministra Erica Holderja in Kerryja zapisal, »razočarali ste svet«. Po njihovih besedah so bili »nedopustno odsotni tudi na eni najbolj pomembnih točk preobrata v vojni med skrajnim islamom in Zahodom po 11. septembru (leta 2001, ko je Al Kaida napadla ZDA)«.
»Vsaj minister Holder, ki je že bil v Parizu na mednarodni konferenci o terorizmu, bi si lahko vzel čas in namesto na (ameriških) nedeljskih jutranjih televizijskih šovih stal v prvih vrstah shoda, saj je bil dolgo vidni predstavnik Obamove vlade,« je poudaril Mike Lupica, sicer liberalni komentator časnika. Predvsem ameriški novičarski kabelski programi so včeraj stopnjevali medijski pritisk na vlado, naj pojasni, zakaj je bila najvišja predstavnica države veleposlanica Jane Hartley.
Zunanji minister Kerry, ki je bil v nedeljo na uradnem obisku v Indiji, je dejal, da so ZDA od napada na satirični tednik Charlie Hebdo »tesno povezane s prebivalci Francije« ter da so državi ponudile obveščevalno in policijsko pomoč. »To je dlakocepstvo, saj je bila na shodu namestnica Victoria Nuland, tam je bila naša veleposlanica in mnogo ljudi z našega veleposlaništva,« je na kritike odgovoril Kerry, a se je včeraj moral ugrizniti v jezik, ker je bila Nulandova v Washingtonu.
Kerry je sicer povedal, da se bo konec tedna v Parizu pogovarjal s francoskimi vladnimi predstavniki o boju proti nasilnim skrajnežem. Poudaril je, da bo to dokaz povezanosti med Združenimi državami in najstarejšo ameriško zaveznico. »Odnos s Francijo ni povezan samo z enim dnem ali določenim trenutkom. Temelji na skupnih vrednotah, predvsem na zavezanosti do svobode izražanja,« je dejal prvi mož ameriške diplomacije.
Priznanje napake
V neuradnih komentarjih iz Bele hiše so se sprva pojavljala opozorila na »številne javne izjave predsednika o solidarnosti s Francijo, na njegov telefonski klic francoskega predsednika Françoisa Hollanda in obisk francoskega veleposlaništva, kjer je ponovno izrazil sožalje. Včeraj je tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest priznal, da »bi morali poslati koga z višjim političnim profilom od veleposlanika«.
Ob tem je opozoril, da je obvestilo o shodu prišlo le 36 ur pred začetkom, navzočnost ameriškega predsednika ali podpredsednika pa »bi pomenila visok varnostni izziv« in »močno vplivala na možnost navadnih državljanov, da se udeležijo prireditve«. Na včerajšnji redni tiskovni konferenci v Beli hiši novinarjem ni znal povedati, kaj je v nedeljo med pariškim shodom počel predsednik in zakaj na njem ni bilo ministra Holderja.
Številni kritiki so opozorili, da so varnostne razmere izpolnile zahteve varnostnih služb številnih državnih voditeljev. Med njimi je bil tudi predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu, čeprav za njegovo gibanje v javnosti veljajo stroga merila. Ameriška tajna služba, ki skrbi za varnost predsednika in podpredsednika, ponavadi ne dovoljuje njune udeležbe na javnih prostorih, ki jih niso ustrezno preiskali in zavarovali.
Tudi solidarnostnega pohoda v Washingtonu, na katerem so udeleženci v tišini prehodili ulice med muzejem novinarstva Newseum in spomenikom policistom, se je od vidnih članov vlade udeležila le Nulandova. Predsednik naj bi popoldne brez obveznosti preživel v Beli hiši, podpredsednik Biden je bil v domačem Wilmingtonu v zvezni državi Delaware. Francoski veleposlanik v ZDA Gérard Araud je poskušal premostiti rastočo zadrego z zahvalo Nulandovi.
Pomanjkanje takta
»To je osupljivo, resnično osupljivo, tako rekoč tipičen primer slabega posluha za razmere,« je neodzivnost Bele hiše označil Aaron David Miller, ki je med nekdanjim delom na zunanjem ministrstvu pomagal pri odločanju, kateri vladni predstavnik bo obiskal pomembne dogodke. Po njegovih besedah sta za odsotnost Obame, Bidna ali celo prve dame Michelle Obama le dve opravičili, ali je bila resna teroristična grožnja ali pa predsednik za konec tedna skrivno načrtuje srečanje z zavezniki iz zveze Nato.
Bela hiša je v nedeljo sporočila, da bodo ZDA 18. februarja v Washingtonu gostile mednarodni vrh o zoperstavljanju nasilnemu ekstremizmu. Na njem se bodo posvetili ukrepom, s katerimi bi preprečili skrajnežem radikalizacijo, novačenje in navdihovanje posameznikov ali skupin v ZDA in po svetu. Toda po Millerjevih besedah je to dogodek na nižji ravni, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki, ne pa politični voditelji.
