Tiskane izdaje
Osebna zavzetost najvišjih voditeljev pri reševanju potnikov s prevrnjene ladje bi morala dokazovati, kako drugačni so sedanji voditelji od svojih predhodnikov.
Za kitajskega predsednika Xi Jinpinga velja, da je precej drugačen od svojih predhodnikov. Je bolj avtoritativen v notranji politiki, agresivnejši v zunanji politiki in odločnejši, kadar je treba urejati razmere v komunistični partiji. Toda v eni stvari je enak vsem drugim svojim predhodnikom. O pokolu na Trgu nebeškega miru noče spregovoriti niti besede.
Dan pred 26. obletnico tragičnega obračuna vojske z demonstranti, ki so zahtevali svobodo tiska in govora, je skupina družin, ki so ponoči med 3. in 4. junijem 1989 izgubile svoje otroke, zahtevala od svoje vlade, naj javno prizna odgovornost za »zgodovinski zločin«, prav tako kakor od Japonske zahteva, naj prevzame odgovornost za svojo zločinsko vojno preteklost.
Skupina Matere s Trga nebeškega miru vsako leto poziva kitajsko vodstvo k dialogu o tem, kar se je dogajalo spomladi leta 1989, in zahteva, naj neha družbeno gibanje, ki se mu je pridružilo nekaj milijonov ljudi, zlonamerno označevati za »kontrarevolucionarni upor«.
Toda tokrat so Matere s Trga nebeškega miru navajale besede premiera Li Keqianga. »Državniki od svojih predhodnikov ne podedujejo samo uspehov, ampak tudi del zgodovinske odgovornosti za njihove zločine,« je marca na vsakoletni tiskovni konferenci izjavil kitajski premier in pozval japonskega kolega Šinza Abeja, naj jasneje pove, kaj si misli o zločinih, ki jih je cesarska vojska zagrešila med kolonizacijo Azije.
»Mar ne bi po enaki logiki sedanji kitajski voditelji morali biti odgovorni za več zločinov, ki sta jih zagrešila kitajska voditelja Mao Zedong in Deng Xiaoping v svoji državi − umetno povzročeno lakoto in pokol?« je spraševala skupina Matere s Trga nebeškega miru.
V odprtem pismu, ki so ga objavile s podporo organizacije Human Rights in China, so Matere s Trga nebeškega miru izrecno pozvale uradni Peking, naj neha »vztrajati pri vsiljeni amneziji« in priredi žalno slovesnost za žrtvami velike lakote od leta 1958 do 1961 ter za vsemi, ki so bili ubiti med veliko kulturno revolucijo od leta 1966 do 1976 in med pokolom na Trgu nebeškega miru. Števila umrlih tisto noč pred 26 leti niso nikoli uradno potrdili, Rdeči križ ocenjuje, da je bilo ubitih vsaj 2600 ljudi. Državna televizija je nekaj dni po pokolu objavila, da je bilo med »nujno potrebno zadušitvijo upora« ranjenih približno 10.000 ljudi.
»Ne pozabite, katerega leta smo,« pišejo Matere s Trga nebeškega miru v odprtem pismu, »in zakaj praznujemo 70. obletnico globalne zmage nad fašizmom; zakaj praznujemo 70. obletnico kitajske zmage v vojni proti Japonski; zakaj se Tajvan vsako leto spominja zadušitve (protikuomintanškega upora) 28. februarja, Koreja pa pokola v Gvangdžuju. Mi sprašujemo: kdaj, katerega dne se bo Kitajska spominjala tragične smrti nedolžnih, ki so umrli med reformiranjem države in med preganjanjem kontrarevolucionarjev; kdaj se bo spominjala navadnih ljudi, izstradanih do smrti med veliko lakoto; kdaj se bo spominjala kitajskih državljanov, mučenih in preganjanih do smrti med desetletno kulturno revolucijo, in kdaj se bo spominjala žrtev pokola 4. junija? Vsi ljudje razmišljajo enako o teh vprašanjih in vztrajajo pri svojem mnenju!«
Nato sledijo podpisi 256 članov skupine, ki jo vodita profesorica Ding Zilin in njen mož Jiang Peikun, čigar 17-letnega sina Jiang Jieliana so ubili v Pekingu, medtem ko je Narodnoosvobodilna vojska prodirala proti Trgu nebeškega miru.
Pritisk na kitajsko partijsko vodstvo se očitno krepi, kajti do zdaj so aktivisti zahtevali, naj rehabilitirajo udeležence gibanja, ki so ga leta 1989 zadušili po ukazu Deng Xiaopinga, zdaj pa zahtevajo priznanje odgovornosti tudi za zločine, storjene v času Mao Zedonga.
Na prvi pogled se je zdelo, da bosta Xi Jinping in Li Keqiang izkoristila nesrečo turistične ladje na reki Jangce ter javnosti pokazala, da se od svojih predhodnikov razlikujeta po tem, da ju osebno skrbi za vsako življenje. Prve fotografije premiera, ki z lasmi, mokrimi od dežja, na patruljnem čolnu z daljnogledom opazuje kraj, kjer je verjetno tornado prevrnil ladjo s 458 potniki in člani posadke, bi morale biti popolno nasprotje posnetkov nekdanjega premiera Li Penga, ki mu mnogi še danes pravijo »klavec s Trga nebeškega miru«. Ta vzdevek je pridobil zato, ker je zavrnil pogovore s študentskimi voditelji in precej pripomogel k odločitvi o tem, da je treba poslati vojsko nad demonstrante.
Poleg tega je Xi zahteval od vseh krajevnih vlad, vojaškega poveljstva in reševalcev, naj »storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi rešili čim več življenj«.
Toda dva dni po nesreči se je začela cenzura informacij. Reševalna akcija namreč ne poteka najbolje in 48 ur po tem, ko se je ladja prevrnila, so odkrili samo 19 trupel. Več kakor 400 potnikov je pogrešanih.
Družinski člani in vsa javnost vse glasneje zahtevajo pojasnilo za najhujšo ladijsko nesrečo na Kitajskem zadnjih 70 let, zato so medijem naročili, naj objavljajo samo tiste novice, ki jih je pripravila tiskovna agencija Xinhua ali osrednje televizije. Stik s preživelimi je onemogočen, internetne forume nadzirajo.
»Življenje je večje od neba,« je Li Keqiang povedal vojaškim potapljačem, ki se poskušajo prebiti v notranjost prevrnjene ladje. »Odgovornost na vaših ramenih je velikanska.« Prav takšno odgovornost za »življenja, večja od neba« in izgubljena na Trgu nebeškega miru, zahtevajo tudi Matere s Trga nebeškega miru. Za ladjo bo odgovarjal veter. Za pokol še dolgo časa nihče.
