Tiskane izdaje
Če se ne bo zgodilo kaj zares nepredvidljivega, se bodo 18. marca ruski volivci z veliko večino odločili, da jih bo še naprej oziroma že četrtič vodil predsednik Vladimir Putin. Medtem bo dogajanje v državi popestrilo početje njegovega nesojenega tekmeca Alekseja Navalnega, ki ne sme kandidirati, zato pa napoveduje množične proteste in poziva k bojkotu volitev.
V Rusiji so opozorili ZDA, naj se ne vmešavajo v ruske predsedniške volitve, ko so v Washingtonu začeli izražati zaskrbljenost zaradi usode Alekseja Navalnega. Ta v zahodnih medijih nastopa kot edini pravi opozicijski tekmec na Zahodu nepriljubljenega Putina, za katerega pa bi doma po različnih anketah zdaj glasovalo od 70 do več kot 80 odstotkov volivcev. Navalnemu je centralna volilna komisija zavrnila vlogo za registracijo predsedniške kandidature, ker po zakonodaji tisti, ki so bili obsojeni za težja kazniva dejanja, še deset let po presedeni kazni ne smejo kandidirati.
»Želela bi si, da bi vas lahko registrirala, ker bi rada videla, koliko volivcev vas podpira. A v skladu z zakonom vas zaradi vaših obsodb ne morem,« je nesojenemu kandidatu povedala predsednica komisije Ela Pamfilova. Nekdanjo odločno aktivistko za človekove pravice je Navalni neuspešno prepričeval, da razlogi za odklonitev ne obstajajo več, saj je moralo rusko vrhovno sodišče spoštovati odločitev evropskega sodišča za človekove pravice in razveljaviti obsodbo proti njemu zaradi korupcije v primeru Kirovles. Iste argumente je navedel tudi v pritožbi vrhovnemu sodišču. Tudi to jih ni sprejelo in je dva dni pred koncem leta pritrdilo sklepu volilne komisije.
Plakat, ki naznanja ruske predsedniške volitve v letu 2018. Foto: AFP
Napoved protestnih shodov in pozivi k bojkotu
Navalni zdaj napoveduje množične protestne shode in poziva k bojkotu volitev, tekmi »med Putinom in njegovimi ročno izbranimi kandidati«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozicijskega politika posvaril, da tovrstni pozivi utegnejo biti v nasprotju z zakonom. Po besedah ameriškega profesorja Stephena Cohena pa se zgodba s kandidaturo Navalnega mogoče sploh še ni končala. Tudi sam bi si tako kot Pamfilova želel, da bi Navalni nastopil na volitvah, kar bi končno pokazalo, kakšna je dejanska priljubljenost tega opozicijskega politika.
Cohen opozarja, da v nasprotju z zahodno »mantro«, kako je Putin odstranil svojega najbolj »nevarnega« opozicijskega tekmeca, vse, tudi povsem neodvisne javnomnenjske raziskave kažejo, da bi za Navalnega glasovalo le od dva do šest odstotkov Rusov. To pa bi zanj pomenilo zgolj četrto mesto na volitvah. Poleg absolutnega zmagovalca Putina bi ga prehitela še razvpiti voditelj liberalnih demokratov Vladimir Žirinovski in kandidat komunistov Pavel Grudinin. Bi pa Navalni prehitel televizijsko zvezdnico Ksenijo Sobčak.
Voditelj liberalnih demokratov Vladimir Žirinovskis z dovolilnico za kandidiranje na predsedniških volitvah. Foto: AFP
»Osebno bi si kot preučevalec Rusije, ki že toliko let spremljam rusko politiko, želel, da bi Navalnemu dovolili kandidirati, ker bi rad videl, kaj bi dobil. Bilo bi zelo zanimivo vedeti, kaj volivci zares mislijo o njem, saj vemo, da ankete ne pokažejo prave slike,« je ameriški profesor povedal za spletišče Real News. In dodal, da se mu želja še vedno lahko izpolni, ker da se lahko v Kremlju še spomnijo, kako odpraviti zakonske zahteve v primeru Navalni in mu omogočiti kandidaturo. »Ne bi se čudil, če bi se to zgodilo,« je dejal Cohen, ki ga imajo nekateri za zadnjega še uravnoteženega preučevalca Rusije, za druge pa je malodane Putinov »propagandist«. »Putin ima razloge, da bi Navalni kandidiral. Večja ko bi bila udeležba, več razburljivosti bi bilo na teh volitvah, ki so za zdaj videti bolj dolgočasne. Ni nujno, da je ta zgodba že končana,« je izjavil profesor.
Kandidatura televizijske zvezdnice
Da se ta zgodba še ni končala, je prepričana tudi Ksenija Sobčak, ki je v nasprotju z Navalnim postala uradna predsedniška kandidatka. Le da se televizijska voditeljica in hči nekdanjega Putinovega mentorja, zdaj že pokojnega župana Sankt Peterburga Anatolija Sobčaka, boji njenega bolj tragičnega razpleta. »Res se bojim za življenje Navalnega. Gruča ljudi okoli predsednika ima na razpolago velike rezerve denarja in drugih virov, vojsko, FSB in vse druge varnostne službe. Neposreden spopad z njimi je možen, a je samomorilski,« je Sobčakova povedala v pogovoru za ameriški državni Radio Svoboda. Za njo je Navalni še vedno »absolutni junak«, a njegov poziv k bojkotu volitev se ji zdi nesmiseln. »Saj lahko ostaneš doma, potem pa bo predsednik izvoljen le z desetodstotno volilno udeležbo,« je dejala kandidatka, ki jo je Navalni razglasil za »neresno«.
Nesojeni Putinov tekmec Aleksej Navalni. Foto: Maxim Shemetov/Reuters Pictures
Sama še vedno odločno zavrača obtožbe, da jo je Kremelj postavil za kandidatko zato, da bi malce popestril dogajanje. Njeni načrti so bolj dolgoročni. Zaveda se, da Putina, ki bo marca že četrtič postal prvi človek Kremlja, ni mogoče premagati. Ji pa lahko sama predvolilna tekma prinese toliko priljubljenosti med ljudmi, da bo lahko potem združila pod eno strankarsko streho vso med seboj razklano opozicijo in se z njo prebila v parlament. »Če bi mi to uspelo, sem naredila nekaj pomembnega za svojo državo,« je izjavila televizijska zvezdnica.
