Tiskane izdaje
Nad izkupički 19. vrha EU-Ukrajina, ki je konec prejšnjega tedna potekal v ukrajinski prestolnici, v Kijevu niso navdušeni. Že drugič zapovrstjo se udeležencem ni uspelo dogovoriti niti o končni skupni izjavi. Tokrat je bil eden od evropskih gostov kategorično proti, da bi v njej dobesedno ponovili citat iz preambule k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino.
»V Kijevu in drugod [po Ukrajini] so ljudje dali življenja za ta tesnejši stik z Evropsko unijo,« je konec junija 2014 tedanji predsednik evropskega sveta Herman Von Rompuy izjavil po tem, ko je v Bruslju takrat sveže izvoljeni ukrajinski predsednik Petro Porošenko podpisal pridružitveni sporazum med svojo državo in EU. Prav ta oziroma odločitev Porošenkovega predhodnika Viktorja Janukoviča, da ga ne bo podpisal, sta konec leta 2013 pripeljala do izbruha »evromajdanske« revolucije, krize in spopadov na jugovzhodu države, ki se še niso končali, v njih pa je umrlo že več kot 10.000 ljudi.
V preambuli tega sporazuma so zapisali tudi stavek, da »Evropska unija priznava evropska stremljenja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro«. Tega je vlada v Kijevu hotela vključiti v skupno izjavo, ki bi jo morali prejšnji teden podpisati udeleženci dvodnevnega vrhunskega srečanja. Toda še pred začetkom vrha je zaokrožila informacija, da je proti temu odločno nastopila Nizozemska, ki sta jo menda kasneje podprli tudi Nemčija in Francija. Ker niso popustili tudi gostitelji, so na koncu predsedujoči Estonci umaknili sedemstranski dokument, ki so ga bili pripravljali in »usklajevali« več tednov.
»Ukrajina ne bo sprejela nobenih kompromisov glede svojih evropskih načrtov, ki so zapisani v sporazumu,« je povedal Porošenko. Tudi ostali udeleženci so kasneje poskušali sprati senco, ki jo je nad vrh vrgel zaplet okoli skupne izjave. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je po srečanju izjavil, da »lahko zgolj ponovim to, kar sem že prej govoril: najpomembnejši dokument je pridružitveni sporazum«. Potem pa izrekel »uradno stališče«
bilo v sporazumu rečeno: Evropska unija priznava evropska stremljenja Ukrajine in njeno evropsko izbiro.«
Junckerjev obrat pri »največjem problemu« v Ukrajini
Podobno »načelnost« v uradnih bruseljskih stališčih do ukrajinskih vprašanj so na novičarskem spletišču Euobserver odkrili tudi pri vprašanju korupcije v Ukrajini. Visoki gostje prejšnji teden v Kijevu niso skrivali nezadovoljstva zaradi »največjega problema v tej državi«, ki »spodkopuje vse napore tega pogumnega naroda«, kakor se je izrazil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Organizacija Transparency Internationational je na seznamu 176 držav, na katerem so najbolj korumpirane na koncu, Ukrajino lani uvrstila na 131. mesto. Če se stanje ne bo popravilo, »vlagatelji ne bodo prihajali v vašo državo«, je javno požugal Juncker.
Hkrati pa je na glavo postavil dotedanje uradno stališče Bruslja, ki je prej od Kijeva zahtevalo, naj ustanovi posebno protikorupcijsko sodišče, zdaj pa bo po njegovih besedah EU zadovoljna že s tem, če bo Ukrajina znotraj obstoječega sodnega sistema uvedla posebni oddelek za te namene. Pronicljivi poročevalec Euobserverja ni opisal le presenečenja, ki ga je ta bruseljski obrat povzročil med ukrajinskimi aktivisti in nevladnimi organizacijami, ki dvomijo, da je stara ukrajinska sodniška garda kos tovrstnim neodvisnim sodnim postopkom. »Junckerjeva sprememba je presenetila tudi njegove lastne tiskovne predstavnike, ki so še zjutraj govorili, da je vzpostavitev visokega protikorupcijskega sodišča ključnega pomena,« je razkril novinar Andrew Rettman.
Če je uspelo oblastem v Kijevu dobiti »odpustke« v Bruslju, pa so zaradi razširjene korupcije v po površini največji, zgolj v Evropi ležeči državi, zadnji vrh med EU in Ukrajino spremljali kritični komentarji tudi v zahodnih medijih, ki so sicer zelo naklonjeni »proevropskim« oziroma »protiruskim« stremljenjem Kijeva. »Žalostna resničnost je, da so se reforme v Ukrajini ustavile in da se zapira okno priložnosti,« je v gostujočem komentarju za ameriški dnevnik Washington Post zapisala Melinda Haring z Atlantskega sveta. »Institucionalno gnojna« je Ukrajina, ki je postala »osrednje bojišče med hitro razpadajočim zahodom in brutalno vzhajajočim vzhodom«, je bil v komentarju za konservativno ameriško televizijo Fox News še ostrejši nekdanji ameriški diplomat in veleposlanik v Bahreinu Adam Ereli. V njem je navedel oceno Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da »so se politične in varnostne razmere v zadnjih letih sicer poslabšale, toda problemi so dolgoročni in povezani s slabim poslovnim okoljem, šibkimi institucijami in razširjeno korupcijo«. Po tem, ko našteje kar nekaj konkretnih primerov o korumpiranosti v ukrajinski družbi in celo med uradnimi borci proti njej, nekdanji ameriški diplomat ugotovi, da bi bilo edino učinkovito orožje proti »korupcijskemu raku« »radikalna operacija« oziroma globalni »zakon Magnitskega«, s katerim ZDA ne bi kaznovale zgolj korumpiranih uradnikov iz Rusije.
