Strankarski prepad v ZDA: ameriški kongres na starih poteh

Kandidatka za pravosodno ministrico je talka ideoloških sporov v senatu.

Objavljeno
29. marec 2015 23.15
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Republikanska stranka je po prevzemu večine v obeh domovih kongresa napovedala, da bodo preobrnili zadnja leta neučinkovito delo doma demokracije. Toda v prvih treh mesecih smo bili priča stari podobi nenehnih zapletov in političnih izsiljevanj, ki jih je le včeraj preseglo redko soglasje med strankama.

Poslanci v spodnjem domu so skoraj soglasno sprejeli zakon, ki uvaja pomembne spremembe v sistem zdravstvenega zavarovanja za starejše Medicare. Redki trenutek soglasnosti je pomenil, da je zbornica po letu 2011, ko so republikanci prevzeli večino v njej, sprejela doslej najpomembnejšo zakonodajo, in to s pogajanji med vodjem spodnjega doma Johnom Boehnerjem in prvo demokratko v hiši, vodjo poslanske manjšine Nancy Pelosi.

Zakon, ki prenavlja način plačila zdravnikov v sistemu Medicare in kot merilo uvaja kakovost, ne pa količine dela, mora potrditi še senat. Demokrati v zgornjem domu so sicer nasprotovali določilom, da zveznega denarja za javne zdravstvene centre ne smejo nameniti tistim, ki se ukvarjajo s splavi. Toda Bela hiša je že vnaprej napovedala, da bo podprla zakon, zato se bodo senatorji le težko uprli tako enotnim stališčem, vprašanje je le, ali bodo o njem glasovali, preden se jutri začno dvotedenske počitnice.

Preblisk zdrave pameti

Poslanci obeh strank so zveneli presenetljivo skladno, ko so hvalili zakon in način, kako so ga sprejeli. »Zakon ni popoln, toda v kongres sem prišla, da s sodelovanjem onkraj meja stranke na prvo mesto postavimo državo,« je dejala kalifornijska demokratka in zdravnica Ami Bera. »Rešitev ni popolna, toda vodi jo zdrava pamet, poleg tega je močno zakasnela, zato kolege pozivam, naj jo podprejo,« je podobno zvenel republikanec iz Michigana Dan Benishek, prav tako zdravnik.

Navidezna ljubezen je vsaj za nekaj trenutkov prekrila nasprotja in dejstvo, da ZDA še vedno nimajo nove pravosodne ministrice, ker se stranki zaradi ideoloških razlik zatekata k skrajnim ukrepom. Newyorška državna tožilka Loretta Lynch, ki jo je predsednik Barack Obama predlagal namesto odhajajočega Erica Holderja, čaka na potrditev že od začetka novembra, dlje kot sedem njenih predhodnikov skupaj. Pri čemer republikancev, ki imajo v rokah postopek glasovanja, ne moti, da na čelu pravosodja ostaja Holder, kljub temu da so ga pred tem označevali za »soudeleženca pri umoru«, »privrženca terorizma« in »podpornika volilnih goljufij«.

Lyncheva ob imenovanju ni vzbujala večjih pomislekov, zato se je zdelo, da bo gladko zdrsnila skozi kongresni postopek potrjevanja, kljub težnjam desnice, da nasprotuje vsemu, kar predlaga Obama. Toda nato je prišel predlog zakona, s katerim so želeli poostriti kazni za trgovino z ljudmi. Uvedel bi tudi višje finančne kazni za tihotapce, zbrani denar pa naj bi se stekal v sklad za pomoč žrtvam.

Trgovanje s splavom

Na videz povsem sprejemljiva zakonodaja, ki je dobila podporo na obeh polih, je zadnji hip nasedla na politične čeri, ko so demokrati opazili določilo o preprečevanju uporabe zbranih finančnih sredstev v skladu za prekinitev nosečnosti, razen pri žrtvah posilstva. Gre za tako imenovani Hydov amandma (imenovan po republikanskem kongresniku Henryju Hydu), ki ga desnica že leta rutinsko pritakne vsakemu zakonu o porabi zveznega denarja.

Demokrati, za katere je pravica do splava ena od ideoloških svetinj, so nenadoma začeli biti plat zvona, republikanci pa so jih obtožili, da ne berejo zakonskih predlogov, saj naj bi bilo sporno določilo v predlogu skoraj dva meseca. Hkrati naj bi po njihovi razlagi žrtve trgovine z ljudmi lahko dobile pomoč pri prekinitvi nosečnosti, saj bi se štele tudi kot žrtve posilstva. Vodja senatne manjšine Harry Reid je krivdo za tako pozen odziv prevalil na svetovalce stranke in napovedal blokado zakona.

Zagovorniki pravic žrtev trgovine z ljudmi so senatorje zaman pozivali, naj ne dopustijo, da se zakon zatakne v senatni proceduri, in naj najdejo dogovor, ki bo presegel strankarske razlike. »Sedanja razprava bo spodkopala pomembno zakonodajo, ki bi pomagala tisočim ranljivim otrokom, zapeljanim v prodajanje telesa,« so opozarjali v nevladni skupini Projekt človekovih pravic za dekleta.

Besni republikanci so po blokadi levice sporočili, da ne bodo dopustili glasovanja o pravosodni ministrici, dokler demokrati ne omogočijo sprejetja zakona o trgovini z ljudmi. Usodo Lyncheve dodatno zapleta usoda demokratskega senatorja Boba Mendeza, ki ga pravosodje obtožuje korupcije. Zato Mendez ne želi povedati, kako bo glasoval, demokrati pa potrebujejo vsak glas.

Redki trenutek strankarskega soglasja v kongresu ni trajal dolgo. Senatorji so se namreč ves dan prebijali skozi serijo poimenskih glasovanj, o katerih je bilo vnaprej znano, da ne bodo prinesla sprememb. Predlogi sankcij proti Iranu, višji minimalni plači, zastonj univerzi, davčnih kaznih za nedokumentirane priseljence ... so bili namenjeni le nabiranju političnih točk in očrnitvi nasprotnikov v prihodnjih kampanjah. Kar kaže, da novi sklic kongresa ni zelo drugačen od prejšnjega.