Tiskane izdaje
New York – Ameriški volilni torek je minil skoraj neopazno, povsem so ga zasenčile priprave na predsedniški volilni torek čez leto dni. Kljub temu pa je izbiranje na ravni lokalnih skupnosti in zveznih držav ta teden prineslo svarila za obe stranki. Demokrati še naprej izgubljajo vpliv na lokalni ravni, republikanske zmage pa so kisle, saj so volivci izbirali mimo želja vodstva stranke.
Lokalne volitve sicer niso zanesljivo merilo ameriškega volilnega razpoloženja, saj se jih ponavadi udeleži malo volivcev, pa še ti so večinoma starejši in bolj naklonjeni republikanski stranki. Toda analitiki in komentatorji vseeno skrbno sejejo torkove rezultate in poskušajo napovedati, po katerem vetru se obrača volilno telo ZDA. Že čez tri mesece se bo namreč v zvezni državi Iowa začel dolgotrajen proces, v katerem bosta stranki izbrali svoja predstavnika v tekmi za Belo hišo.
Demokratska stranka, ki se sooča z izgubljanjem vpliva na lokalni ravni, je doživela novo hladno prho. V Kentuckyju je goreč desničar Matt Bevin presegel pričakovanja in prepričljivo postal nov guverner zvezne države. Republikanski guverner Mississippija Phil Bryant je zlahka obdržal svoj položaj v tekmi s povsem neznanim voznikom tovornjaka, ki je za kampanjo namenil 3000 dolarjev (proti Bryantovim 2,7 milijona). Desnica je v za predsedniške volitve pomembni Virginiji obranila večino enega sedeža v lokalnem senatu.
Poraz so doživele tudi napredne politike, ki jih zagovarja demokratska stranka. V Ohiu so volivci zavrnili legalizacijo marihuane, v teksaškem Houstonu je pogorel predlog za zaščito istospolno usmerjenih prebivalcev, v San Franciscu je izgubil volitve šerif, ki je zagovarjal strpnost do nedokumentiranih priseljencev. Toda analitiki trdijo, da pri slednjih ne gre za val nazadnjaškega konservatizma, ampak je to rezultat lokalnih razmer.
Tako je v San Franciscu nedavni umor, ki ga je zakrivil nedokumentirani priseljenec, povzročil jezen odziv volivcev. Po predlogu legalizacije v Ohiu bi gojenje marihuane prepustili le desetim podjetjem, kar so nasprotniki na desni in levi označili za »neameriški monopol«. Isti volivci so hkrati podprli predlog za manj strankarskega vpliva na oblikovanje volilnih okrajev, kar ni po volji desnici. Podobno so v Seattlu in Mainu podprli večji vpliv javnega denarja na financiranje kampanj.
Upor na desni
Toda kljub temu je volilni torek ponovno pokazal, da ima demokratska stranka precejšnje težave pri svoji nekdaj največji prednosti, kampanji od vrat do vrat, ko kandidati stiskajo roke in nagovarjajo posamezne volivce. Na lokalni ravni imajo le 18 od 50 guvernerjev in le še 11 lokalnih parlamentov, od lani so manjšina v obeh zbornicah zveznega kongresa. Z zmago Matta Bevina je ameriški Jug dokončno postal rdeča trdnjava, poslanski dom v parlamentu Kentuckyja pa je zadnje zakonodajno telo na Jugu, kjer republikanci nimajo popolne prevlade.
Toda zaradi Bevinove zmage so hkrati namrščili čela strategi desnice, saj poslovnež brez političnih izkušenj sodi v čajankarsko gibanje in poudarja svojo ločenost od politične elite. Lani je v spopadu z vrhom stranke poskušal izpodriniti senatorja Mitcha McConnella, republikanskega težkokategornika. V torek je premagal demokratskega pravosodnega ministra Kentuckyja Jacka Conwaya, ki so mu ankete dajale prednost. Te v predsedniški tekmi na desni najbolj podpirajo nepolitična kandidata Donalda Trumpa in Bena Carsona, Bevin pa kaže, da jeza in upor desnih volivcev morda nista le prehoden pojav.
Vrh stranke skrbi, da bi oba na predsedniških volitvah imela precejšnje težave, saj bo prihodnjega novembra na voliščih povsem drugačno volilno telo – številnejše, mlajše, bolj raznoliko. Takšna demografska podoba ne bo šla na roko skoraj nikomur od kandidatov desnice, ki te dni na vse pretege žalijo odločujoče skupine, kot je latino skupnost. To se lahko odrazi tudi v tekmi za zvezni senat, saj bi lahko izgubili tudi lani stežka osvojeno večino.
Gojišča za politike
Obe stranki sta v zadnjih letih zamenjali vlogi, demokrati so postali predsedniška stranka, republikanci so dominantni na lokalni ravni.
Stara dobra stranka, kot si pravijo republikanci, morda v tekmi za Belo hišo res deluje kot bolnik, ki ga ohranjajo pri življenju beli, stari in godrnjavi volivci, v vse večjem razkoraku s sproščenim razmišljanjem mlajših generacij. Toda lokalna prevlada ji daje prednost pri oblikovanju čudaških volilnih okrožij, s čimer so si po mnenju analitikov zagotovili večino v spodnjem domu kongresa vsaj do leta 2020.
Številni lokalni oblastniki so hkrati plodna tla za vzgajanje in izbiranje prihodnjih zveznih poslancev in senatorjev stranke ter iskanje političnih zvezd, ki bi lahko zasijale v tekmi za Belo hišo. Čeprav se po dosedanjih nastopih petnajsterice, ki se gnete za republikansko nominacijo, to ne zdi zelo prepričljiv argument. Toda težave demokratov se zdijo še hujše.
Uteleša jih Robert Gray, ki je avgusta osupnil medije in vrh stranke, ko je v Mississippiju premagal strankarski protikandidatki. Da kandidira za predstavnika stranke v tekmi za guvernerja, ni vedela niti njegova mati, za kampanjo je porabil 300 dolarjev, večino časa pa ga niti ni bilo v državi, saj vozi tovornjak. Strategi so njegov uspeh pojasnili s tem, da je bil na prvem mestu glasovnic in da je – moški.
