Taborišče Guantanamo, oranžni dolg predsednika Obame

New York – Ameriški predsednik Barack Obama v finišu­ predsedovanja v nasprotju z napovedmi postaja vse bolj podoben kandidatu iz slovite­ kampanje »Da, zmoremo« in uresničuje stare obljube. Eden izmed trših orehov ostaja taborišče Guantanamo na Kubi, kjer ZDA še vedno zadržujejo 116 ujetnikov vojne proti terorizmu.

Reforma zdravstvenega zavarovanja je v nedeljo preživela še enega od zdaj že desetine poskusov republikanskih kongresnikov, da jo ustavijo, po dveh potrditvah na vrhovnem sodišču pa je tako rekoč nova realnost ZDA. Bela hiša je znova vzpostavila diplomatske odnose s Kubo in sklenila zgodovinski jedrski sporazum z Iranom. Le pomorsko oporišče z desetinami ujetnikov v oranžnih kombinezonih se že leta izmika poskusom, da bi država opravila s temačnim poglavjem zgodovine.

Predsednik je prejšnjega obrambnega ministra Chucka Hagla menda zamenjal, ker je bil prepočasen pri izpuščanju zapornikov iz Guantanama, toda tudi naslednik Ashton Carter v šestih mesecih ni odobril niti ene selitve. Kongres je namreč naložil odločanje obrambnemu ministru, ki nato prevzame odgovornost za izpuste. Proces je zapleten, saj so kongresniki prepovedali nameščanje ujetnikov v ameriške zapore, obrambno ministrstvo pa jih mora o vsaki premestitvi iz Guantanama obvestiti 30 dni pred njeno izvršitvijo.

Zaprti brez obsodb

Škarje in platno držijo v rokah republikanci, ki imajo večino v obeh domovih kongresa, a tudi njihovi pogledi so precej različni. Medtem ko senator John McCain podpira rešitev, ki bi Beli hiši pod skrbnim nadzorom omogočila zaprtje taborišča, si želijo strankarski poslanci v spodnjem domu zaostriti pogoje za premestitve. Pri tem jih je zbodla tudi lanska sporna odločitev vlade, ko so pet jetnikov zamenjali za vodnika Bowa Bergdahla, ne da bi jih o tem pravočasno obvestili.

Robert Chesney, profesor prava na Univerzi v Teksasu, ki je za vlado na začetku mandata pripravljal politiko izpuščanja pripornikov, je za New York Times ocenil, da so možnosti za uspešno zaprtje zelo majhne. »Vse je odvisno od tega, ali lahko premestijo toliko ujetnikov, kolikor je mogoče , za preostale pa bodo morali v sodelovanju s kongresom najti rešitev o dolgoročnem bivanju v ameriških zaporih,« je prepričan Chesney.

Od odprtja zaporniškega dela Guantanama leta 2002 so v njem zadrževali več kot 700 ujetnikov, kar je ZDA stalo dobrih 5000 milijard dolarjev. Trenutno jih je v njem še vedno 116, za 52 velja priporočilo, naj jih premestijo, če to dopuščajo varnostne razmere, 64 pa je zapornikov visokega tveganja in naj jih ne bi izpustili. Pri tem jih je bilo samo deset obsojenih ali obtoženih pred posebnimi vojaškimi komisijami, drugi so po mnenju obveščevalcev samo »preveč nevarni«, da bi jih lahko izpustili.

Večina od 52 jetnikov nižjega tveganja je v oporišču vseh 13 let in prihaja iz Jemna, zaradi tamkajšnjih kaotičnih razmer pa jih ameriška vlada poskuša razseliti po svetu. Z desnice prihajajo očitki, da se bodo ujetniki po prihodu iz taborišča ponovno pridružili skrajnežem. Po podatkih vlade naj bi se do januarja od 115 ujetnikov, ki so bili izpuščeni v času Obame, le sedem znova lotilo vojaških akcij. Predsednik že nekaj časa trdi, da Guantanamo spodbuja protiameriško razpoloženje.

Moč denarja

Številni republikanci v kongresu trdijo, da bi morali pošiljati v taborišče nove ujetnike vojne proti terorizmu, čemur se je Bela hiša uprla. Sedanji model delovanja ZDA obsega zaslišanja za pridobivanje obveščevalnih podatkov, kar se pogosto dogaja na ladjah, nato jih prepeljejo na civilna sodišča. Ameriški vladi se to zdi precejšen politični dosežek, hkrati pa napoveduje, da bo kongresu kmalu predstavila nov načrt za zaprtje taborišča.

Po poročanju New York Timesa je Obamova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice sredi meseca pripravila posvet, kako v zadnjih mesecih predsednikovanja izpolniti to obljubo. Bela hiša naj bi se kljub sprva javnemu zavračanju predloga senatorja McCaina oprla nanj kot zadnjo možnost pred iztekom mandata. Namestnica Susan Rice Lisa Monaco je v soboto dejala, da bodo pri tem morali prepeljati nekaj ujetnikov v ZDA.

Toda zakonodaja ne samo da to prepoveduje, vlada ne sme nameniti denarja niti za kakršnokoli tovrstno aktivnost, kot je, denimo, načrtovanje novega zapora. Tiskovna predstavnica Pentagona Henrietta Levin v ponedeljek ni hotela razkriti podrobnosti načrta Bele hiše, je pa poudarila, da obrambno ministrstvo pri njegovi pripravi ne krši zakonodaje. Tudi v svetu za nacionalno varnost trdijo, da so za pripravo načrta porabili samo čas uslužbencev in pisarniško opremo, kar naj ne bi bila kršitev pravil.

Kljub temu so nekateri kongresniki tudi te priprave označili za »lahkomiselno in nevarno politiko«, kot je dejal republikanski poslanec Michael McCaul, ki predseduje odboru za domovinsko varnost v spodnjem domu. Bela hiša poskuša odpraviti takšne pomisleke tudi s podatki o visokih stroških, ki jih država plačuje za vzdrževanje taborišča v Guantanamu.

Vsak ujetnik pomeni tri milijone dolarjev stroškov na leto, minister za domovinsko varnost Jeh Johnson pa je na aspenskem varnostnem forumu, ki je konec tedna potekal v Koloradu, dejal, da ob zniževanju njihovega števila »nima več nobenega fiskalnega smisla, da imamo na Kubi odprt tako silno drag objekt«.

Tudi senator McCain upa, da bo lahko vsaj fiskalno konservativni del desnice prepričal, naj podprejo zaprtje taborišča in tako prihranijo denar davkoplačevalcev. »Upam, da bo Bela hiša pripravila načrt, ki ga bom lahko prodal kolegom,« je v Aspnu dejal predsednik senatnega odbora za vojsko, ki je preživel skoraj šest let v vietnamskih zaporih kot vojni ujetnik.