Tiskane izdaje
»Oprostite mi, razočaral sem vas. Izneverili smo se pričakovanjem volivcev in naši odgovornosti do Tajvana.« S temi besedami je Eric Chu v soboto zvečer priznal poraz na predsedniških volitvah, s katerim je njegova Nacionalistična stranka (Kuomintang) predsedniški položaj prepustila voditeljici Demokratske napredne stranke (DPP). Tsai Ing-wen je tako postala prva predsednica Republike Kitajske, kakor se uradno imenuje Tajvan.
Zmaga 59-letne Tsai je bila pričakovana. Ko so kmalu po zaprtju volišč prešteli dve tretjini oddanih volilnih lističev, je rezultat pokazal, da je osvojila skoraj 60 odstotkov glasov. Eric Chu je z okoli 30 odstotki ostal daleč za njo. Chu je nesporen poraz priznal s čestitkami svoji tekmici in njeni stranki.
Tajvan je z zmago Tsai zakorakal v izjemno pomembno obdobje, ki ga ne bo zaznamovalo samo dejstvo, da je krmilo države prevzela ženska roka, ampak tudi občutljiv proces ponovnega definiranja skupne identitete 24-milijonskega otoka.
Na Tajvanu nimajo volilnega molka, zato je Tsai še v petek stopila pred množico svojih privržencev, zbrano nasproti zgradbe, v kateri je sedež urada predsednika države. »Za menoj je predsedniški urad,« je dejala. »Od vas je oddaljen le nekaj sto metrov, a ljudje v njem ne slišijo svojega naroda.« Volivci so tokrat dali glas vladi, ki bo imela posluh za njihova sporočila.
Veselje ob zmagi Tsai Ing-wen. Foto: Olivia Harris/Reuters
Čeprav je bilo glavno vprašanje, okoli katerega se je vrtela predvolilna kampanja, otoško gospodarstvo, je v tajvanskem primeru to neposredno povezano z vprašanjem odnosov s Kitajsko, vse skupaj pa se potem logično navezuje na vprašanje širše regionalne varnosti.
Kuomintang je vztrajal pri stališču, da je trgovinska integracija z drugo največjo gospodarsko silo nujna za otok, a prav ta politika je v zadnjih letih dodobra načela priljubljenost dosedanjega predsednika Ma Ying Jeouja. Kuomintang je bil tako danes kaznovan za približevanje Pekingu pod pogoji, ki jih je postavljala Kitajska.
Leta 2014 so tajvanski študenti in državljani zagnali množične proteste, znane kot »sončnično gibanje«, potem ko je Ma poskušal brez javne razprave spraviti skozi parlamentarno proceduro trgovinsko-investicijski sporazum s Kitajsko. Odtlej se je med Tajvanci le še krepilo prepričanje, da jih kuomintanška vlada ne sliši.
Predvolilna kampanja se je še najmanj dotaknila vprašanja enakosti spolov. Čeprav so Tajvanci ponosni, da so prvo predsednico dobili pred ZDA, je v resnici veliko bolj pomembno dejstvo, da je Tsai šele drugi voditelj države, ki ne prihaja iz vrst stranke Kuomintang. Pred njo je leta 2000 na predsedniških volitvah zmagal le še Chen Shui-bian, a je s korupcijskim škandali okrnil ugled DPP in s tem omogočil vrnitev Kuomintanga na oblast. Tsai bo morala zdaj dokazati svoj moralno doslednost, prav tako pa tudi politično odločnost.
Kitajska je tokrat obdržala distanco in ni poskusila neposredno vplivati na izid volitev. So pa kitajski mediji zadnje mesece opozarjali, da bi kakršno koli odstopanje od politike »ene Kitajske« lahko ogrozilo varnost Tajvana. Kljub temu se zdaj pričakuje, da bo kitajski predsednik Xi Jinping najprej dal priložnost Tsai Ing-wen, da sama nagovori Peking in mu ponudi nadaljevanje gospodarskega zbliževanja. Če bo krenila v drugo smer, Kitajska dobro ve, da Tajvan ne more nikamor pobegniti. Na eni strani ga objema ogromen ocean, na drugi pa je kitajsko ozemlje z več tisoč raketami, usmerjenimi proti tarčam na otoku.
