Tiskane izdaje
New York – Donald Trump je neustavljivo na poti do imenovanja za predsedniškega kandidata desnice. Nekoč na videz nepremagljiva Hillary Clinton pa se še vedno ubada z demokratskim tekmecem Berniejem Sandersom. Po šestih mesecih je spet na začetku, pri obtožbah o uporabi zasebne e-pošte za državne skrivnosti.
Senator Bernie Sanders globoko v mislih vrta, zakaj je oktobra lani na prvem soočenju s Hillary Clinton tako zlahka odpravil obtožbe desnice, da je kot zunanja ministrica zlorabila pooblastila in prejemala e-pošto na domači strežnik, namesto na bolje zavarovane državne računalnike. Takrat je dejal, da »so Američani siti poslušanja o presneti e-pošti«, če pa bi zavrtal v odprto rano, bi bil danes morda on vodilni demokrat, in ne nekdanja zunanja ministrica.
Ta v finišu kampanje namesto o svojih predsedniških načrtih govori o tem, zakaj je prejemala pošto na domači e-poštni strežnik. V sredo objavljeno poročilo nadzornika na zunanjem ministrstvu je bilo zelo kritično in je še poglobilo nezaupanje številnih volivcev do Hillary Clinton. Ne samo da ni imela dovoljenja za zasebni strežnik, kot je nekaj časa trdila, ampak so na ministrstvu celo utišali opozorila podrejenih.
Ob odhodu z ministrstva bi morala predati vso e-pošto. Ker tega ni storila, je kršila službena pravila. Čeprav ni dokazov o vdoru v njen strežnik, je zasebni informacijski svetovalec tega januarja 2011 dvakrat izključil, ker se je bal, da poteka spletni napad nanj. Vzporedno še vedno poteka preiskava zvezne policije FBI, ali so nekdanja zunanja ministrica in njeni sodelavci po e-pošti pošiljali zaupne podatke, pomembne za nacionalno varnost. Njena kampanja se brani, da je podobno ravnal tudi njen predhodnik Colin Powell, toda ta ne kandidira za predsednika ZDA.
»Sprijena Hillary«
Ob tem ni čudno, da Trump vse glasneje vpije o »sprijeni Hillary«. Blato, ki ga desnica že mesece meče vanjo, je njeno nekdaj splošno priljubljenost z 69-odstotnega odobravanja ob koncu ministrovanja zbilo na komaj 41-odstotno. Tako sta z newyorškim milijarderjem izenačena v nezaupanju Američanov, anketarji časnika Washington Post in televizije ABC pa so zapisali, da še nikoli v zgodovini te javnomnenjske raziskave volivci niso imeli tako odklonilnega odnosa do kandidatov obeh strank. Američani imajo boljše mnenje celo o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
Trump je že tri tedne odrešen boja v lastni stranki, saj je ostal edini kandidat, v četrtek pa je agencija AP sporočila, da ima po njenem štetju podporo 1238 delegatov, kar je dovolj za predsedniško nominacijo na kongresu republikanske stranke. Nekateri delegati sicer javno sporočajo, da ga bodo podprli z velikim odporom, a milijarderju to ni kaj prida mar. Vrh stranke, ki se je dolgo trudil, da bi mu preprečil zmago, zdaj hočeš nočeš mora stopiti na njegovo stran.
Zamerljivi milijarder sicer ne pozablja zlahka in je na zborovanju v Novi Mehiki napadel tamkajšnjo guvernerko Susano Martinez, ki vodi zvezo republikanskih guvernerjev, hkrati pa je prva latino guvernerka v zgodovini ZDA. Tako se ni samo znova znesel nad žensko in še pripadnico rasne manjšine, pač pa je Nova Mehika tudi ena od nihajočih držav, ki odločajo, kdo bo prišel v Belo hišo, Susana Martinez pa je doma zelo priljubljena. Včeraj je poglobil glavobol v stranki z napovedjo, da bo usmeril kampanjo na 15 zveznih držav, tudi takšnih, v katerih republikanci ponavadi nimajo možnosti.
Boj v Kaliforniji
Newyorški milijarder vztrajno ruši nepisana pravila ameriške politike in volilnih ciklov, zato je napoved o napadu na Hillary Clinton v New Yorku in Kaliforniji, dveh ameriških liberalnih trdnjavah, morda več kot samo nekontrolirano govoričenje bahavega kandidata. Računa predvsem na belopolti delavski razred, ki se je doslej nagibal k demokratom, Trump pa uspešno izrablja njihovo jezo in razočaranje zaradi izgubljenih delovnih mest v industriji in ju preusmerja v volilno podporo.
Podobno pri demokratih – a s precej drugačnih ideoloških izhodišč – počne senator Bernie Sanders, ki kljub skoraj izgubljenemu boju še vedno vztraja v tekmi. Pika na i bo glasovanje v šestih zveznih državah 7. junija, in zgoditi bi se moral čudež, da bi senator v končnem seštevku presegel Hillary Clinton. Toda lahko ji zada nekaj bolečih porazov, ki bodo še bolj omajali njeno javno podobo. Po zadnjih anketah je že povsem izničil njeno prednost v Kaliforniji.
Zato se je kampanja Hillary Clinton znova posvetila senatorju in zakupila za milijon dolarjev oglasov na kalifornijskem televizijskem trgu, kljub poprejšnji obljubi pa si ne želijo še enega televizijskega soočenja. Pripravili so vrsto srečanj z volivci, Sanders pa že tri tedne hiti z enega množičnega zborovanja na drugo. Na njih poudarja, da mu ankete kažejo precej boljši rezultat kot Hillary Clinton v morebitnem dvoboju s Trumpom (ta je z nekdanjo zunanjo ministrico že izenačen). Njegovo novo orožje pa je izziv Trumpu, naj se namesto Hillary Clinton pomeri z njim na televizijskih zaslonih. Zagotovo bi ju gledalo na milijone Američanov.
***
Koraki do Bele hiše: Clintonova ali Sanders, Trump ali Cruz
Za vse, ki pozorneje spremljate tekmo za strankarski predsedniški nominaciji, smo pripravili interaktivno grafiko. Do nje pridete s klikom na sliko.
