Tiskane izdaje
Še preden je Trump stopil pred zbrane novinarje, je bilo jasno, kaj bo prvo vprašanje. Po Washingtonu so že nekaj časa kot vročo žerjavico prekladali 35-stransko poročilo, ki naj bi ga »po naročilu Trumpovih republikanskih nasprotnikov« napisal »nekdanji izkušeni agent britanske obveščevalne službe MI-6 v Rusiji«. V njem je veliko navedb, kako naj bi ruski obveščevalci že pet let Trumpa pripravljali na predsedniško kampanjo, pri čemer naj bi ga držali v šahu z zelo neprijetnimi podatki o njegovem osebnem vedenju in poslovanju. Dostop do njega so imeli tudi nekateri novinarji, toda ker nihče ni mogel preveriti navedb, so se objavi izogibali.
Dvomi in napadi
Led je v torek prebila mreža CNN, potem ko so izvedeli, da so se obveščevalnim službam obtožbe zdele dovolj resne, da so o poročilu obvestili predsednika Obamo, Trumpa in kongresno vodstvo. CNN ni navajal vsebine, opozorili so tudi na nekaj nedoslednosti, zato je spletni tabloid BuzzFeed razkril celotno besedilo z izgovorom, naj si »bralci sami ustvarijo mnenje«. Poročilo vzbuja velike dvome v resnih novinarskih krogih, toda besede »naj si volivci sami ustvarijo mnenje«, je najljubši izgovor prihodnjega predsednika, ko je po družbenih omrežij širil enostranske zgodbe.
Trump je zanikal vse obtožbe. Eno od posebno žgečkljivih podrobnosti z besedami, da ne prenaša bakterij in umazanije, nato pa za prihod poročila v javnost obtožil obveščevalne službe, kar je »še en madež na njihovem delu«. Nato se je javno sprl z novinarjem CNN in ni hotel sprejeti njegovega vprašanja, ker so »medij z lažnimi novicami«. Prihodnji predsednik se je strinjal s tezo varnostnih in obveščevalnih agencij, da je ruska vlada ukazala spletne napade na ameriške institucije in posameznike, a takoj dodal, da tudi »druge države in ljudje« po spletu napadajo ZDA ter demokrate obtožil, da so sami krivi za vdor.
Medtem ko so v Washingtonu senatorji z levice in desnice ostro obdelovali kandidata za zunanjega ministra Rexa Tillersona zaradi njegovih tesnih povezav s Kremljem in lobiranja proti ruskim sankcijam, se je tudi Trump v New Yorku poskušal znebiti povezav z Rusijo. Hkrati je samega sebe nagovoril v tretji osebi z besedami: »Če je Trump všeč Putinu, je to prednost, ne izpostavljenost.« Kaotično dogajanje v sredo je postreglo z veliko podobnimi bizarnostmi, denimo »jaz bom največji ustvarjalec delovnih mest, kar jih je bog kdaj ustvaril.«
Pot h korupciji
Vse to je prekrilo bistvo novinarske konference, na kateri naj bi prihodnji predsednik odgovoril, kako bo rešil navzkrižje interesov med svojim poslovnim imperijem in vodenjem države. Po Trumpovih besedah to sploh ni težava, saj bi »zlahka hkrati vodil državo in posle«. Odvetnica Sheri Dilon je Američanom sporočila, da »ne bi bilo pošteno«, če bi se moral odpovedati svojemu podjetju, zato pa se bo popolnoma ločil od njegovega upravljanja. To bodo prek zaupniškega sklada počeli sinova Donald mlajši in Eric ter dolgoletni direktor v podjetju Alan Weisselberg.
Trumpovi pravniki so prepričani, da prihodnji predsednik tako ne bo kršil ustave, ki prepoveduje darove ali plačila tujih vlad in suverenov, so pa za vsak primer dodali, da bodo Trumpovi hoteli vse dobičke od plačil tujih vlad nakazali ameriškemu proračunu. Toda strokovnjaki za vladno etiko menijo drugače. Norm Eisen, ki je za etična vprašanja skrbel pri predsedniku Obami, je prepričan, da je edina verodostojna rešitev ustanovitev slepega sklada, kot so naredili njegovi predhodniki v Beli hiši. »Sedanja nepremišljena pot izziva škandal in korupcijo,« trdi Eisen.
Po njegovih besedah bo Trump od prisege najprej kršil ustavo, pri čemer ameriška sodišča še nikoli niso odločala o takšnem primeru (ministrstvo za pravosodje je presojalo, ali je Nobelova nagrada predsedniku Obami kršitev ustave, a so jo dovolile, ker je odbor za podeljevanje nevladna organizacija). Številni ameriški pravniki ugotavljajo, da je edino sredstvo, ki ga ustava predpisuje za boj proti morebitni tovrstni korupciji, postopek za odstavitev predsednika.
