Newyorčani Trumpu: Sovražimo te!

(Pre)pozna obsodba belopoltih skrajnežev ni umirila jeze številnih Američanov.

Objavljeno
15. avgust 2017 10.44
USA-TRUMP/PROTESTS
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Na tisoče New­yorčanov je v ponedeljek zvečer­ čakalo Donalda Trumpa,­ ki je napovedal obisk svojega­ rodnega mesta. Napolnili so ulice okoli njegovega nebotičnika, po Peti aveniji pa je odmevalo huronsko skandiranje: »Pojdi stran, tukaj te nočemo!«

Na križišču z 59. ulico je bil velik balon v podobi podgane s Trumpovim obrazom, nekaj deset metrov naprej so vanj neizogibno zrli privrženci ameriškega predsednika, otoček kakšnih 20 ljudi v valovanju protitrumpovskega razpoloženja. Njihove poskuse, da bi se kosali z gromkim skandiranjem, je vedno znova preglasilo glasno negodovanje mimoidočih, običajno pospremljeno s trditvijo: »Ni moj predsednik.« Kevin, mladenič v dvajsetih, je prinesel sliko svojega deda in zraven napisal: »Moj dedek ni marširal skozi Evropo za to ­ sr..je.«

»Mislim, da bi mu bilo slabo, če bi videl, kakšna je postala republikanska stranka in kakšnega predsednika imamo,« je prepričan. Po njegovih besedah so bili skrajneži za belsko nadvlado eden od temeljev Trumpove kampanje, politično kariero je zgradil na spodbujanju rasnih razlik, ko je javno dvomil o tem, da je bil predsednik Barack Obama rojen v ZDA.

Foto: Brendan McDermid/REUTERS

Odstopi direktorjev

New York je seveda liberalno mesto, v katerem so govorili o odpoklicu someščana iz Bele hiše, še preden so shod belopoltih skrajnežev v mestu Charlotesville, umor protestnice ter predsednikov mlačni odziv povzročili ogorčenje po ZDA. Zbori v spomin na 32-letno Heather Heyer, ki je umrla v domnevnem terorističnem napadu belopoltega skrajneža, so se spremenili v proteste proti rasizmu. V Durhamu v Severni Karolini je množica celo podrla spomenik vojakom konfederacije. Povsod pa so se vrstile ostre obsodbe Trumpa. Predsednik je po dveh dneh čedalje večjih pritiskov v ponedeljek vendarle prebral izjavo, v kateri je poimensko obsodil skupine, ki so se zbrale na shodu v Virginiji. »Rasizem je zlo. Tisti, ki v njegovem imenu povzročajo nasilje, so kriminalci in surovine, vključno s Ku Klux Klanom, neonacisti, skrajneži za belsko nadvlado in drugimi skupinami, ki so nezdružljive z vsem, kar cenimo kot Američani,« je ­sporočil.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je konec tedna opravil Gallup, je Trumpu namerila najnižjo podporo doslej, komaj 34 odstotkov vprašanih, kar 61 odstotkov pa mu je nasprotovalo. Merjenje je trajalo tri dni, tako da je le delno zajelo jezo, ki je završala po sobotnih dogodkih. Zaradi njegove prve izjave, ko je po pohodu skrajnežev dejal, da smo priča fanatizmu »z mnogo strani«, so prišle ostre graje tudi iz konservativnih krogov. Zvezdnik resničnostne televizije je najbolj nekonvencionalen predsednik v moderni zgodovini, ki mu je uspelo zelo znižati pričakovanja in doživlja pohvale privržencev, že če izpolni osnovne predsedniške naloge. Velikokrat ga opravičujejo s pomanjkanjem političnih ­izkušenj.

Toda vse bolj je osamljen, zapuščajo ga tudi poslovneži. Iz svetovalnega gospodarskega sveta je najprej protestno odstopil Kenneth­ Frazier, vodja farmacevtskega koncerna Merck (Trump ga je nemudoma napadel na spletu), pozneje tudi Kevin Plank, prvi mož športnega tekstilnega koncerna Under Armour, ter Brian Krzanich iz tehnološkega velikana Intel.

Sporni strateg

Po ugibanjih ameriških komentatorjev bo Trump moral žrtvovati Steva Bannona, stratega Bele hiše, ki je bil še pred izpadom rasistov in neonacistov v nemilosti dobršnega dela vlade. Prav on naj bi zadnje dni svaril pred preostrimi kritikami belopoltih skrajnežev, saj bi menda to lahko odvrnilo sicer majhen, a glasen, del Trumpove vse bolj ozke volilne baze.

Kratkotrajni direktor za komunikacijo Anthony Scaramucci je označil Bannona za belopoltega nacionalista (kar je politično korektna oznaka za rasista), svetovalec za nacionalno varnost H. R. McMaster pa je v odkritem sporu z njim in njegovim medijskim krogom ter ni hotel javno izreči niti tega, da lahko sodelujeta. Tudi medijski veljak Rupert Murdoch, ki velja za vplivnega prišepetovalca predsedniku, tega menda vztrajno prepričuje, naj se znebi Bannona.

Po poročanju New York Timesa naj bi bil strateg v »internem izgnanstvu«, predsednik se menda že več kot teden dni ni na štiri oči sestal z avtorjem nekaterih najbolj razvpitih Trumpovih politik. V nemilosti je tudi pri novem vodju osebja Johnu Kellyju, ki odločno nasprotuje njegovemu senčnemu spletkarjenju, v zadnjem času predvsem proti McMastru.

Bannon se že dolgo prepira tudi s predsednikovim svetovalcem in zetom Jaredom Kushnerjem: »Ne verjamem, da ima Bela hiša možnost za normalno delovanje, dokler je njen del skrajnež ... pripravljen sprejemati nekaj, kar je nesprejemljivo,« je Mark Salter, dolgoletni svetovalec republikanskega senatorja Johna McCaina, povzel razmišljanje mnogih v republikanskih stranki.

Na Bannonovi strani so konservativni deli desnice, kot je denimo poslanska skupina Svoboda, ki združuje najbolj nazadnjaške poslance. In nekateri premožni donatorji, od proizraelskega igralniškega magnata Sheldona Adelsona do družine konservativnega milijarderja Roberta Mercerja. Zviti strateg se je doslej izkazal za trdoživega, toda Trump v sedanji krizi nima na voljo veliko izhodov.