Tiskane izdaje
Pogumne so. Namesto da bi podlegle verskemu mračnjaštvu in se cele zakrile, so se uprle (moškemu svetu) in skočile v bikini. Sprva jih je bilo kakšnih 40, zdaj se jih na plažah alžirskega obmorskega mesta Anaba v privlačnih dvodelnih kopalkah skupaj sonči in kopa že na tisoče. Proti civilizacijski temi, ko v Alžiriji množično lovijo sodobne čarovnice, se mnoge Alžirke odločajo za svetlo svobodo.
Francosko časopisje, še vedno pozorno do vsega, kar se dogaja na drugi strani Sredozemlja, te dni budno spremlja »malo žensko revolucijo« v Alžiriji. Potem ko neredki alžirski pisatelji – Boualem Sansal, Kamel Daoud ... – že leta opozarjajo na mračnjaštvo rodne družbe, ki pod predsednikom Abdelazizom Boutefliko tone v verski, moralni, kulturni, socialni pa tudi ekonomski obskurantizem, so se zdaj uprle ženske. Na grožnje in pritiske moralističnega aktivizma, ki se širi po socialnih omrežjih, so odgovorile – s svobodno izbiro kopalk. Povezane v vedno večje skupine na plaži v Seraidiju, nekaj kilometrov oddaljenem iz Anabaja, so se odločile, da jih ne bo več strah zasmehovanja in zmerjanja, niti fizičnega obračunavanja in spolnega nadlegovanja. V odgovor so si nadele najlepše bikinke, kar jih imajo.
Kako se je začelo?
Ustanoviteljica ženskega gibanja je 27-letna Alžirka s psevdonimom Sara, ki je pred dnevi dala edini intervju za domači Le Provincial in v njem razložila, kako se je konec junija vse skupaj začelo: med družinskim odhodom na plažo, dan po končanem ramadanu, se je odločila, da bo – ker je bila edina ženska na obali – raje ostala kar oblečena in se tako izognila morebitnim nespodobnim pripombam in neprijetnim pogledom, morda celo fizičnemu nasilju. A ko se je vrnila domov, je, nezadovoljna zaradi svojih strahov, nelagodja, kar stiske, na facebooku odprla skrivno skupino in povabila – sprva le člane svoje družine – k družnemu obisku plaže v kopalkah.
Polagoma se je krog začel širiti, skupini se je pridružilo vse več neznank, na prvo srečanje na plaži v Seraidiju 5. julija, na obletnico alžirske neodvisnosti, je v bikiniju prišlo že kakšnih štirideset žensk. Že dva pozneje se jih je na poziv odzvalo približno dvesto, zdaj jih je v skupini menda že več kot 3200 ... Pa ni cilj, kot francoski mediji povzemajo svobodomiselno Saro, kar tako dvigovati prahu, ampak globoko in mehko predrugačiti mačistično in zavrto alžirsko družbo.
Ženske v bikiniju niso (niti po alžirski zakonodaji) nič prepovedanega, moški naj se nanje navadijo, ko se jih bodo nagledali, jih ne bodo več tako bolščavo gledali, predvsem pa naj bodo do njih strpni, naj počasi sprejmejo, da moderne ženske nosijo, kar hočejo ... Le tako bo sčasoma prijetneje vsem, obema spoloma; tudi pomanjkljivo oblečenima drug ob drugem. Takšne razlage so menda nujne, kajti oblast se na sramotenja žensk in celo napade nanje – kot opozarjajo v človekoljubnih organizacijah – ne odziva odločno, ampak molči in tako kakor po tihem prikimava.
Pribijanje na križ
Da Alžirke ne bi smele biti tako razgaljene na plaži, se je pred časom, med ramadamom, moralistično razmahnilo po spletu, ko so nekateri – menda v bran islamskih vrednot – konservativno pozvali k nezadržanemu pribijanju na spletni zid fotografije žensk v dvodelnih kopalkah, simbolu zahodnega načina življenja.
Na »sramotilnih stebrih« večinoma islamističnih aktivistov se jih je tako znašlo kar nekaj; ne da bi sploh vedele, da so bile fotografirane. Ob njih so se brž pojavili komentarji v slogu: kako lahke so te ženske, naj se nemudoma oblečejo in sploh kje imajo svoje očete ... Spletnega kričanja – svobodno za lepe kopalke in sramežljivo-moralistično proti njim – je zdaj veliko, med drugim se je razširil poziv, naj se ženske le kopajo v hidžabu, saj golota je – za živali.
A pripadnicam »gibanja bikini«, ki se je medtem številčno močno okrepilo in je tudi starostno raznovrstno, je v resnici menda vseeno, kaj na plaži nosijo ženske: nekatere se kopajo v burkiniju, druge celo obute v čevlje, tretje »napol gole« ... Ključno je, da bi se lahko vsaka odela v opravo, ki si jo izbere sama. Alžirska družba da je čudovito pestra in pisana, moderni časi morajo prinašati prosto izbiro.
Odločnost svobodomiselnih
Zato so tiste najbolj pogumne odločene, da si bodo izborile (nekdanjo) svobodo in tako tudi svojo ženskost – brez vsakršnih občutij krivde, pri čemer jih, kot veje iz francoskega časopisja, močno podpirajo vrstnice iz Francije. In zato bodo na plažo v Seraidiju dvakrat na teden še naprej hodile v bikinkah. Podobno kot tokrat ženske iz Anabaja na severovzhodu države so pogumne Alžirke že lani poskušale prevetriti miselnost v Oranu in Alžiru.
