Tiskane izdaje
Beli storilec je včeraj zvečer mirno vstopil v cerkev Emanuela, ki pripada verski ločini afriška metodistična episkopalna cerkev, in dobro uro sedel na srečanju molilnega krožka, preden je izvlekel pištolo in ustrelil devet temnopoltih, šest moških in tri ženske. Eni od treh preživelih je dejal, da ji je namenoma prihranil smrt, da bo lahko vsem opisala, kaj je naredil.
Medtem ko se je Južna Karolina ubadala s tragedijo, je policija začela loviti morilca, ki se ni trudil prikriti svoje identitete. Kmalu se je razvedelo, da je šlo za 21-letnega Dylanna Roofa, prav tako iz Južne Karoline, policija pa ga je danes aretirala v sosednji Severni Karolini, potem ko so dobili klic o sumljivem vozilu. Po zdaj znanih podatkih je po vstopu v cerkev vprašal za pastorja Clementaja Pinckneyja, nato pa ves čas sedel poleg njega. Nato je menda izvlekel pištolo in ob besedah »To moram narediti. Posiljujete naše ženske in prevzemate našo državo. Morate oditi,« začel streljati, pri čemer je menda še petkrat napolnil pištolo.
Čeprav množični umori niso nenavadni za Južno Karolino - pred dvema letoma je v Greenwoodu v družinskem sporu umrlo šest ljudi, v mestu Liberty je leta 2011 storilka umorila štiri, skupaj s svojima sinovoma, odpuščeni delavec je leta 1997 v okrožju Aiken ubil štiri sodelavce -, je krvava sreda močno odmevala, še posebno zaradi rasnega sovraštva.
Pokojni pastor Clementa Pinckney je bil pri 23. kot takrat najmlajši poslanec in demokrat izvoljen v parlament Južne Karoline, pri 27. je postal senator, slovel pa je po svojem zavzemanju za pravice temnopolte skupnosti. Republikanska guvernerka Nikki Haley je danes sredi solz dejala, da se je Južna Karolina »zbudila strtega srca in duše«.
Rasizem je posebno močno zakoreninjen
Država sodi na tako imenovani globoki jug, kjer je rasizem posebno močno zakoreninjen. Pred stavbo parlamenta v prestolnici Columbia je bila še pred petnajstimi leti izobešena zastava konfederacije, kljub temu da je za mnoge temnopolte prebivalce simbol rasnega sovraštva. Severni Charleston je bil aprila prizorišče smrti temnopoltega Walterja Scotta, ki ga je beli policist ustrelil med begom s prizorišča manjšega prometnega prekrška. Kar je sprožilo proteste temnopolte skupnosti in obtožbe o sistematičnem rasizmu policije.
Prav pastor Pinckney je v znameniti cerkvi, imenovani Mater Emanuela, velja pa za najstarejšo temnopolto na ameriškem jugu, po aprilskih nemirih pripravil mašo zadušnico za rasizem in dejal, da si želi izkoreninjenja nasilja in fanatizma. Bil je tudi med verskimi voditelji, ki so vodili nočne molitve po smrti Scotta. Hkrati se je kot senator zavzemal, da bi država uvedla telesne kamere, s katerimi bi morali policisti snemati svoje postopke.
Domnevni morilec Roof po prvih podatkih ni pripadal nobeni od znanih rasističnih skupin, toda na fotografiji na družbenem omrežju facebook nosi oblačila z zastavami nekdanje rasistične države Rodezija in Južne Afrike iz časa apartheida, čeprav je mnogo od njegovih 88 spletnih prijateljev temnopoltih. Ameriški mediji navajajo trditve enega od njegovih znancev, da je pogosto užival prepovedane droge, predvsem močne protibolečinske tablete. Po besedah strica pa mu je oče za rojstni dan podaril pištolo.
Prav lahek dostop do orožja je bil eden od poudarkov predsednika Baracka Obame, ko je izrazil globoko žalost ob dogodku. »Vsaka takšna smrt je tragedija. Še posebno boli, če ljudje umirajo v prostoru, v katerem iščemo tolažbo in mir, v prostoru molitve,« je dejal in poudaril, da mora vse prevečkrat tolažiti Američane zaradi podobnih dogodkov. »Enkrat se bomo morali soočiti z dejstvom, da v drugih razvitih državah ni takšnega množičnega nasilja,« je znova opozoril sodržavljane.
