Tiskane izdaje
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča zaprtje tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, za katere bodo presodili, da predstavljajo grožnjo za rusko nacionalno varnost, vodstvu in uslužbencem teh organizacij pa grozi denarna in celo zaporna kazen. Odločitev so ostro kritizirali evropski in ameriški predstavniki ter ruski opozicijski voditelji, v ruski javnosti pa ni dvignila pretiranega prahu.
Gre za ekvivalent zakona o tujih agentih iz leta 2012, v skladu s katerim se morajo vse ruske nevladne organizacije, ki prejemajo financiranje iz tujine, vpisati v poseben register in ne smejo sponzorirati ruskih političnih strank. Zakon, ki je prav tako naletel na ostre kritike Zahoda, je po trditvah avtorjev uperjen proti ruski »peti koloni« kot v Rusiji pravijo domačim aktivistom, ki naj bi delali za interese Zahoda. Iz povsem enakih razlogov so zdaj odločili, da bodo krila pristrigli tujim ter mednarodnim organizacijam kot sta Amnesty International ter Human Rights Watch.
Vitalij Zoločevski, poslanec nacionalistične LDPR in član dumskega odbora za javne organizacije je na generalno državno tožilstvo že poslal zahtevo po preverjanju Ustanove Carnegie ter organizacij Transparency International, Memorial ter Human Rights Watcha in Amnesty International, kjer se zdaj tolažijo, da imajo »za preživetje« precej več možnosti od Human Rights Watcha, saj so precej bolj objektivni pri ocenjevanju dogajanja v Ukrajini.
Amnesty International in Human Rights Watch
Nedavno je ukrajinski parlament sprejel odločitev o odpovedi vrsti mednarodnih obveznosti glede človekovih pravic, kar jim bo na območju Luganska in Donecka olajšalo izvajanje »protiteroristične operacije«, kar je direktor ruske podružnice AI Sergej Nikitin ostro obsodil, predstavnica Human Rights Watcha Tanja Lokšina pa ne.
Nikitin je odločitev o izvensodnem podaljšanju pripora iz 72 ur na kar 30 dni označil za jasno kršitev človekovih pravic, zato je prepričan, da bo takšna tudi končna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. »Derogacija« oziroma delna ukinitev zakona po njegovem sploh ne pride v poštev kar se tiče temeljnih človekovih pravic kot je denimo prepoved mučenja.
AI je v svojem nedavnem poročilu dokumeniral mučenje zapornikov na vzhodu Ukrajine in obe strani konflikta pozval, naj končata sporno prakso. »Ukrajina mora povečati svoja prizadevanja za končanje mučenja s strani lastnih enot in krivce, ki jih bo za take spoznalo sodišče, poklicati k odgovornosti,« je poudaril Nikitin. Direktorica ruske podružnice Human Rights Watch Tanja Lokšina je nasprotno izjavila, da je delna ukinitev človekovih pravic v izjemnih situacijah standardna praksa.
Na muhi ruskih oblasti so se znašli tudi številni posamezniki, za katere v Rusiji pravijo, da neupravičeno blatijo njihovo državo. Konec tedna so vstop v Rusijo tako zavrnili poslancu nemškega parlamenta Karlu Georgu Wellmannu, ki v Bundestagu vodi skupino prijateljev Ukrajine. »Videti je, da so Rusi v odgovor na sankcije Evropske unije sestavili svoj seznam,« je za nemški Fokus komenital Wellmann.
Ker je menda na črnem seznamu ruskega ministrstva za zunanje zadeve v Rusijo pred tem niso pustili niti latvijske poslanka evropskega parlamenta Sandra Kalniete, po poročanju poljskih medijev pa je enaka usoda doletela tudi predsednika poljskega senata Bogdana Boruseviča.
Zakaj Stevan Dojčinović ne sme v Rusijo?
Pred desetimi dnevi so vstop v Rusijo zavrnili tudi srbskemu novinarju Stevanu Dojčinoviću, preiskovalnemu novinarju in sodelavcu mednarodne novinarske organizacije Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP), ki je lani sodeloval tudi na slovenskem novinarskem festivalu Naprej/Forward. V prispevku za srbski Newsweek Dojčinović pojasnjuje, da je imel v ruskem Voronežu napovedano predavanje študentom novinarstva in da ne ve, zakaj so mu zavrnili vstop v Rusijo.
Morebitni odgovor o tem, zakaj bi lahko bil nezaželjen, ponuja spletna stran Russia Insider, na kateri razbijajo »enostransko propagando« proti Rusiji. Pod drobnogled so vzeli dejstvo, da je Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) lani za osebo, »ki je največ storila za promocijo organiziranega kriminala« izbrala prav ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki da je »Rusijo spremenil v ogromno pralnico denarja, s tem ko je omogočil organiziran kriminal na Krimu ter v Donbasu.«
Pri Russia Insider opozarjajo na dvojne standarde, saj se za omenjeno »čast« lahko potegujejo izključno voditelji iz vzhodne Evrope, Kavkaza, ter Srednje Azije in Srednje Amerike in dodajajo, da je Putin nasprotno porezal krila številnih oligarhom ( Hodorkovski, Berezovski), da priključitev Rusiji podpira kar 80 odstotkov prebivalcev Krima ter da so glavni kriminalci v Donbasu predstavniki ukrajinskega ultradesničarskega Pravega sektorja.
