Vojaško šibke države nimajo prostora za nevtralnost

Po mnenju kritikov aktualne oblasti je Srbija tako rekoč že pred vrati severnoatlantskega zavezništva.

pet, 26.02.2016, 10:00

Primite lopova, je stara prevarantska zvijača, ki jo je srbska oblast izpopolnila do perfekcije. Če Srbija ni vstopila v severnoatlantsko vojaško zvezo, Nato vse bolj vstopa v Srbijo. Čeprav se vlada Aleksandra Vučića izgovarja na predhodno oblast, je v treh letih vladanja skoraj skrivaj podpisala ali ratificirala tri pomembne sporazume z Natom.

Ključni sporazum (Status of Forces Agreement, Sofa) je podpisala leta 2014 v Washingtonu in ratificirala lani. Z njim se je obvezala, da bo izvajala pogodbe in listine, ki so doslej veljale izključno za polnopravne članice Nata. Po sporazumu Sofa je lani podpisala tudi sporazum Ipap, ki predvideva širok spekter skupnih aktivnosti in poglabljanje sodelovanja med Srbijo in Natom, letos pa je ratificirala že lani podpisani sporazum NSPO o sodelovanju na področju logistične podpore, ki je tako zaokrožil neformalno približevanje Srbije Natu.

Kooperacija z osovraženo vojaško zvezo

Po mnenju nekaterih analitikov je Srbija s sporazumi že podredila svojo suverenost standardom Nata, tako da ni potrebe, da bi formalno vstopila v alianso. Drugi so prepričani, da je Srbija talka spopada med Rusijo in Zahodom, kjer za gospodarsko in vojaško šibke države ni prostora za nevtralnost. Po njihovem je ohranjanje ravnotežja v razmerah hladne vojne zgolj znanstvena fantastika. Tretji trdijo, da Nato nima alternative, vendar v bližnji prihodnosti članstvo Srbije v Natu ni realno.

Zakon o sodelovanju Srbije z Natom, katerega pomen poskuša vlada zmanjšati, je spodbudil dvome o njeni vojaški nevtralnosti. Predsednik Tomislav Nikolić ga je podpisal z utemeljitvijo, da je v skladu s srbskimi interesi in ustavo, po mnenju kritikov, nacionalistične opozicije in ruskih predstavnikov, pa je Srbija tako rekoč že pred vrati severnoatlantskega zavezništva. Najbolj je na udaru zajamčena imuniteta osebja Nata na srbskem ozemlju, in sicer zato, ker srbska stran ni ponudila istega statusa ruskemu osebju, ki dela v srbsko-ruskem humanitarnem centru v Nišu. Po mnenju analitikov je poskušala srbska vlada tako po ovinkih dokazati lastno prozahodno usmeritev.

Čeprav je Srbija skoraj edina država v tem delu sveta, ki še ni članica Nata, in tudi ni vložila prošnje za članstvo, intenzivno sodeluje z Natom že od kumanovskega mirovnega sporazuma, ki je končal vojno na Kosovu. Z zakonom je Srbija dobila krovni dokument, ki bo urejal odnose z Natom in varnostne odnose z njenimi sosedi. Kljub temu si premier Aleksandar Vučić prizadeva zmanjšati pomen poglabljanja sodelovanja z Natom, ki je osovražena vojaška zveza v največjem delu javnega mnenja. Čeprav so vse srbske vlade razvijale sodelovanje z Natom od podpisa partnerstva za mir, je največji korak v približevanju Natu naredila prav Vučićeva vlada.

Nato skrbi za varnost 
Srbov na Kosovu

Vučić ponavlja mantro, da je Srbija vojaško nevtralna država, ki ne bo vstopila v noben vojaški pakt, ker ima lastno vojsko, ki bo ohranila njeno suverenost in neodvisnost. Po njegovih besedah je Srbija na evropski poti, vendar bo ohranila dobro sodelovanje tudi z Rusijo, ne glede na to, da se v Srbiji vsi razumejo na Nato, Rusijo in Evropo. Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je k temu dodal, da bi nesodelovanje z Natom pomenilo izdajo nacionalnih interesov. Kot je še izjavil, niti Rusija niti Nato ali EU nimajo nič proti nevtralni poziciji Srbije in njenemu prizadevanju, da skrbi za lastne interese. Dačić je poudaril, da na Srbijo nihče ne pritiska ali skuša ogroziti njeno pozicijo, ker je takšna, kot je, potrebna vsem stranem. V tej zvezi je pojasnil, da se je vlada v vsakem trenutku pripravljena pogovarjati z Natom, če bo od tega odvisna varnost Srbov na Kosovu, v interesu Srbije pa je tudi, da ne ogrozi prijateljstva z nasprotnimi poli v svetovni areni.

Proti sodelovanju Srbije z Natom najbolj protestirajo desničarske stranke in gibanja, ali bo Srbija pokleknila pred Natom ali ne, pa bo tudi pomembno vprašanje v predvolilni kampanji. Beograjskega protesta proti severnoatlantski zvezi se je udeležilo več tisoč ljudi, ki so zahtevali razpis referenduma o zakonu o sodelovanju Srbije z Natom. Protest je pokazal, da je negativna nastrojenost proti Natu še vedno zelo močna, tako da nihče ni bil presenečen zaradi napovedi ministra Aleksandra Vulina, da bodo v Srbiji 24. marca tudi letos zaznamovali obletnico agresije Nata, ki je leta 1999 bombardiral Srbijo. Kritike je okrcal, da si letalskega napada Nata nikoli niso upali označiti za agresijo ali zaznamovati njegove obletnice. Na koncu je zaokrožil, da ruska voditelja Vladimir Putin in Dimitrij Medvedjev ne bi izpostavljala dobrih odnosov Beograda z Moskvo, če bi Srbija zares zapustila vojaško nevtralno politiko.

Prijavi sovražni govor