Tiskane izdaje
Ko želi Avstralija narediti vtis na mednarodno občinstvo, pripelje na oder plemena staroselcev, saj nihče ne more ostati ravnodušen ob ritmih njihovih inštrumentov in obrednega plesa. Tako je storila tudi danes, ko je v Brisbanu odprla vrh G20, ki mu je premier Tony Abbott že na začetku zastavil nalogo, da v globalno iskanje gospodarske rasti vnese optimizem in pozitivno energijo.
»O tem, kaj lahko storimo, so do zdaj razpravljali na številnih srečanjih, tokrat pa moramo ugotoviti, kako bomo to dosegli,« je rekel Abbot na odprtju zasedanja. Cilj je ustvariti dvoodstotno gospodarsko rast do leta 2018. Če bi vprašali dežele v razvoju, zbrane okrog G20, veliko težav pri tem niti ne bi bilo, vendar najnovejši podatki, ki izvirajo iz središč razvitih, opozarjajo, da je okrevanje še naprej počasno.
V območju evra so tako nedavno znižali pričakovano rast za letos z 1,2 na 0,8 odstotka, za leto 2015 pa je napovedana zelo skromna, 1,1-odstotna rast. Celotna EU bo to leto sklenila s povprečno 1,3-odstotno rastjo, in ker bo šele prihodnje leto dosegla 1,6 in šele leto za tem dva odstotka rasti, cilja, zastavljenega v Brisbanu, očitno ne bo tako preprosto uresničiti, v nasprotju s Kitajsko, ki bo letos ustvarila 7,4 odstotka, ali Indijo, ki bo to leto končala s 5,3-, prihodnje leto pa bo dosegla že 6,3-odstotno rast.
»To je vaše mesto,« je rekel Abott udeležencem, »govorite o vsem, kar želite. Edino, kar si želim, je, da je to bolj iz srca kot s papirja ... in da drug drugega kličemo z imeni. Ne glede na to, da so med nami nesoglasja, bo to med nas vneslo vsaj nekaj osebne topline.«
V resnici so bila nesoglasja že pred formalnim začetkom dvodnevnega srečanja, saj je Barack Obama v govoru na univerzi Queensland izjavil, da je »ruska agresija proti Ukrajini grožnja vsemu svetu«, Vladimir Putin pa je evropske voditelje opozoril, da je izvajanje sankcij proti njegovi državi v nasprotju z načeli svobodne trgovine, ki jih G20 tako zelo zagovarja.
Tako se je izkazalo, da tikanje ne bo zmanjšalo napetosti med Rusijo in zahodnim svetom, čeprav bo morda malce le pomagalo, da se znotraj G20 splete mreža za lov na korupcijo.
Niti tista dva odstotka rasti v prihodnjih štirih letih ne bosta uresničena, če ne bodo ustavili utaj davkov multinacionalk in različnih oblik podkupovanja in »umikanja« denarja na zasebne račune. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pred srečanjem v Brisbanu objavila, da bi bila korupcija, če bi jo uvrstili med gospodarske veje, s tri tisoč milijardami dolarjev, kolikor se na leto izgubi v sivi in črni ekonomiji, po velikosti tretja na svetu. Pričakovati je torej, da bo današnja sklepna izjava vsebovala tudi odločitev dvajseterice, da je treba čim prej sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili, da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer ustvarjajo dobiček. Ko bodo te predpise začeli tudi izvajati, se bo med državami razvila konkurenca na področju korporativnih taks, s katerimi bodo pritegnili posle na svoja tla.
Klimatske spremembe so bile ravno tako na sporedu že prvi dan. Po sporazumu, ki sta ga ZDA in Kitajska dosegli prejšnji teden v Pekingu, bo Obama v Brisbanu objavil, da bodo ZDA prispevale tri milijarde dolarjev v Fond zelene klime. Ta je namenjen revnim državam, ki si ne morejo privoščiti vlaganja v čiste energije.
Srečanje so od prvega dne spremljali protesti, nekaj deset demonstrantov je zakopalo glavo v pesek, s čimer so hoteli ponazoriti nezadovoljstvo zaradi ravnodušnosti najmočnejših držav do klimatskih sprememb. Ena od skupin je imela bele skafandre in črna očala, zahtevala je ukrepanje proti eboli, druga je pozivala k izboljšanju javnega zdravstva. Manjkal ni niti Narodni marš, ki je opozarjal, da so voditelji, zbrani v kongresnem centru, predstavniki enega odstotka človeštva, priložnost za demonstracije pa so izrabili tudi proruski in proukrajinski aktivisti, ki jih je policija držala daleč narazen.
Seveda bi bilo čudno, če ne bi protestirali tudi predstavniki plemen staroselcev, ki so javnost pozivali, da se osredotoči na težave mnogo domorodcev po svetu, potisnjenih na stran, da bi odstopili prostor razvoju »belih« ekonomij. »Dekolonizacija pred dobiček,« je njihovo glavno geslo, ki so ga voditelji med otvoritveno zabavo s plesno skupino staroselcev komajda slišali.
