Tiskane izdaje
Caracas – Milijoni Venezuelcev so se v četrtek odzvali pozivu opozicije in se pridružili 24-urni vsesplošni stavki. Po vsej državi so začeli stavkati po tem, ko je v nedeljo več kot sedem milijonov ljudi izkazalo svoje nestrinjanje s politiko aktualnega predsednika Nicolása Madura na simboličnem referendumu.
Podporniki opozicijskih strank so na ulicah postavili barikade, v spopadih med varnostnimi silami in protestniki so bili ubiti najmanj trije ljudje, aretiranih je bilo več kot 360, piše venezuelski El Nacional. Preminulih bo v več kot trimesečnih intenzivnih protivladnih protestih, če se nasilje v državi ne preneha, kmalu več kot sto.
Ohromljena Venezuela
Kot navajajo pobudniki stavke, se je je udeležilo od 60 do 80 odstotkov delavcev po vsej državi, poroča Al Džazira. Konfederacija venezuelskih delavcev, povezana z opozicijo, je sporočila, da se je stavki pridružilo 12 izmed 20 članskih organizacij. Ohromljen javni promet in barikade na ulicah so prihod na delovno mesto preprečile mnogim, ki se sicer niso nameravali udeležiti stavke.
Demonstranti v Caracasu. Foto: Martinez Casares/REUTERS
Stavkal ni javni sektor, kar je bil za Madura zadosten razlog, da je razglasil »zmago«. Odločen, da ostane na oblasti, je napovedal nadaljevanje boja proti ključnim akterjem opozicije, ki jih je oklical za »fašistične teroriste«, navaja BBC. Nasprotniki aktualne venezuelske oblasti namreč nasprotujejo formaciji ustavodajne skupščine, ki bo zadolžena za korenito spreminjanje ustave. Prepričani so, da bi spremenjena ustava Madura zgolj utrdila na oblasti.
Sankcije iz tujine?
Kritike Madurove vlade se vrstijo tudi iz tujine. Ta teden je ameriški predsednik Donald Trump, kot poroča Washington Post, razmišljal o paleti različnih možnosti, v igri so tudi obsežne ekonomske sankcije, ki bi Venezuelo udarile tam, kjer najbolj boli – pri izvozu surove nafte v ZDA. Venezuela v ZDA proda približno polovico izčrpane nafte, kar predstavlja pomemben dotok denarja v državo, ki se sooča s skokovito inflacijo.
Venezuelsko odvisnost od prihodkov, ki jih ustvarja prodaja nafte ZDA, gre umestiti tudi v kontekst naraščajočega dolga do Kitajske in Rusije. Med letoma 2004 in 2014, v obdobju visokih cen nafte, si je, tako Reuters, Venezuela od Kitajske izposodila skoraj 50 milijard ameriških dolarjev, ki jih odplačuje s pošiljkami surove nafte v kitajska državna podjetja.
Stroge ekonomske sankcije ne bi škodile zgolj Venezueli, temveč bi poleg splošnega dviga cen nafte v ZDA dobiček izgubile tudi nekatere rafinerije v Illinoisu, Louisiani in Teksasu, ki predelujejo venezuelsko surovo nafto.
Pozivi Maduru k opustitvi radikalne ideje spremembe ustave prihajajo tudi iz Združenih narodov, Evropske unije in Organizacije ameriških držav. Po besedah Phila Gunsena, člana organizacije Mednarodna krizna skupina, ne gre pričakovati niti, da bodo ukrepanju tujih sil in mednarodnih organizacij nasprotovale Kitajska, Kuba in Rusija, zaveznice Venezuele.
