Vzhodni izzivi: Nato brusi bojno konico

Bruselj – Severnoatlantsko zavezništvo pod vodstvom novega generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga pospešeno pripravlja načrte za uresničitev sklepov s septembrskega vrha v Walesu, ki zadevajo nove izzive, povezane z agresivnim ravnanjem Rusije.

Novi generalni sekretar vsaj načeloma uporablja manj oster besednjak od Andersa Fogha Rasmussena, ki je bil na položaju zadnjih pet let. V diplomatskih krogih so opaženi njegovi pozivi k dialogu z Rusijo, govorijo o novem vetru na sedežu Nata. Navsezadnje, pričakovan je sklic zasedanja sveta Nato-Rusija na ravni veleposlanikov. Na nižji, delovni ravni so stiki med stranema po izbruhu ukrajinske krize zamrznjeni. Po drugi strani Norvežan Stoltenberg opozarja na gibanje ruskih enot k meji z Ukrajino in nadaljevanje pomoči Moskve proruskim separatistom.

Rutinsko delovanje

V Natovih diplomatskih krogih ocenjujejo, da je spremljanje dogajanja v Ukrajini in gibanja ruskih sil že nekakšna rutina. Ena od »spremljevalnih« dejavnosti krize so obveščevalne in diskreditacijske operacije, ki spominjajo na obdobje iz časov hladne vojne. V prvi fazi ruskega delovanja v Ukrajini sta Nato spremljala predvsem osuplost in počasno, pogosto birokratsko odzivanje. Poleg tega so bili presenečeni nad hitrostjo delovanja ruskih sil in njihovo uporabo tehnik tako imenovanega hibridnega bojevanja.

Glavni odziv Nata na grožnjo z vzhoda in strahove novink na čelu z baltskimi članicami je akcijski načrt pripravljenosti, s katerim si želi utrditi zavezanost obrambi skupnega ozemlja. Načrtujejo tudi večje manevre na vzhodu. Akcijski načrt ni namenjen zgolj obrambi pred Rusijo, marveč celotnemu ozemlju zavezništva. Južne članice namreč bolj kot Rusija skrbijo posledice dogajanja onstran Sredozemlja: migracije, Sirija, Irak. Jedro odziva je oblikovanje posebne enote, poimenovane bojna konica (spearhead), ki bi bila lahko v dveh do petih dneh nameščena na ­terenu.

Sestavljena bo iz več tisoč vojakov (omenjajo se številke od 4000 do 7000), ki bodo v visoki pripravljenosti za odhod na ozemlje ogrožene članice. »To je enota, ki je in je ni na terenu. Dejansko je ne bo, a razmeščena bo lahko v nekaj dneh,« je njeno naravo opisal visoki diplomat pri zavezništvu. Postopek njene ustanovitve je zapleten in njena sestava se pripravlja na vojaški ravni. Najprej bo ugotovljeno, kaj zaveznice sploh potrebujejo za začetek njenega delovanja čez dve leti. Dotlej bodo podobne naloge opravljale manjše skupine članic v okviru »nadomestne ­konice«.

»Ni nam jasno, koliko bo stala bojna konica. Gotovo ne bo poceni,« je povedal diplomat. Ker bo enota zavezniška, bodo v njej sodelovale vse članice. Pričakuje se, da bo imela vsaka od njih sile za ves spekter bojnega delovanja. Bojna konica se bo sestavljala na vrhovnem poveljstvu zavezniških sil za Evropo (SHAPE) v Monsu, ko bodo članice »dale na mizo svoje ponudbe in sestavljale sestavljanko«. Tudi manjše članice se po navedbah visokega diplomata ne bodo mogle »pretvarjati, da ne slišijo ali ne vidijo«.

Oblikovanje enot, ki morajo biti visokotehnološke in ves čas v visoki pripravljenosti, zahteva njihovo primerno opremljenost. Ena od zavez članic na vrhu v Walesu je bila, da ne bodo več zmanjševale naložb v obrambo in da si bodo v prihodnjih desetih letih prizadevale za povečanje obrambnega proračuna na ciljna 2 odstotka BDP. Ključen je predvsem razrez izdatkov, saj številne članice namenjajo prevelik delež obrambnega kolača plačam in premajhen naložbam v opremo. To bo v torek ena od tem pogovorov na srečanju Stoltenberga in premiera Mira Cerarja.

»Gasilski avto ima eno prazno pnevmatiko. Potrebujemo preprosto preveč časa, da v nujnem primeru dosežemo območje delovanja znotraj Natovih meja,« je za nemški časnik Welt ocenil poveljnik Natovih sil za vzhod in sever Hans-Lothar Domröse. Ker bodo enote bojne konice v domačih oporiščih, bodo morale imeti na razpolago veliko letalstva za razmestitev na terenu. Sile iz konice bi utegnili prvič preizkusiti na veliki vaji Trident Juncture prihodnjo jesen v Španiji, Italiji in na Portugalskem.