Xi Jinping prispel k Trumpu v Mar-a-Lago

Obe strani sicer poudarjata, da bo njuno prvo srečanje velikega pomena za dvostranske odnose med državama in za svetovni mir.

Objavljeno
06. april 2017 22.44
Trump US China
M. Č., STA
M. Č., STA
Miami - Kitajski predsednik Xi Jinping je danes prispel na Florido na prvo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Xija je skupaj z ženo Peng Liyuan na letališču v Palm Beachu pričakal ameriški državni sekretar Rex Tillerson, nato pa je odpotoval v Trumpovo letovišče Mar-a-Lago.

Dvodnevni obisk kitajskega predsednika v ZDA naj bi se začel z delovno večerjo. Obe strani sicer poudarjata, da bo prvo srečanje obeh predsednikov velikega pomena za dvostranske odnose med ZDA in Kitajsko ter za svetovni mir.

V ospredju pogovorov bodo gotovo napetosti v vzhodni Aziji zaradi severnokorejskega oboroževalnega programa. Trump je pred srečanjem s Xijem opozoril, da so ZDA pripravljene same ukrepati proti Severni Koreji, če Kitajska ne bo povečala pritiska na režim v Pjongjangu.

Še pred nekaj tedni si je bilo težko predstavljati, da bi Trump in Xi sedla za isto mizo. Odnosi med največjima gospodarskima sila na svetu so se namreč precej zaostrili, odkar se je v Belo hišo vselil Trump.

Novi ameriški predsednik je oblasti v Pekingu razjezil, ker je pod vprašaj postavil spoštovanje politike »ene Kitajske«, ki je temelj odnosov med državama. Kitajski je zagrozil tudi s trgovinsko vojno. Slab prvi vtis je popravil spravljiv telefonski pogovor med Trumpom in Xijem sredi februarja, med katerim je ameriški predsednik potrdil ameriško zavezo politiki »ene Kitajske«.

Trump je sicer minuli teden na Twitterju zapisal, da ga čaka zelo težko srečanje s kitajskim predsednikom. »Ne moremo več imeti ogromnega trgovinskega primanjkljaja in izgubljati delovnih mest,« je napisal.

Še eno vroče vprašanje v ameriško-kitajskih odnosih je Južnokitajsko morje, po katerem tečejo pomembne mednarodne trgovinske poti. Kitajska, ki si skoraj v celoti lasti domnevno z naravnimi viri bogato morje, krepi vojaško navzočnost na tem strateško pomembnem območju. Dele morja hočejo zase tudi Filipini, Brunej, Malezija, Vietnam in Tajvan.