Zakaj atentat v Burkina Fasu in zakaj prav zdaj

Štirje napadi − Ouagadougou, Džakarta, Istanbul, Bagdad − kažejo strategijo sejanja terorja na različnih koncih sveta.

S. V.
Thu, 21.01.2016, 10:00

Teden po atentatih v Burkina Fasu, prvem napadu te vrste v državi, ostajajo desetine žrtev in kupi vprašanj. V zadnjih dneh so džihadisti izvedli teroristične napade na štirih lokacijah: v Ouagadougouju, Džakarti, Istanbulu in Bagdadu. To kaže strategijo sejanja terorja na različnih koncih sveta.

Napad podružnice Al Kaide Magreb (AQIM) v prestolnici Burkina Fasa je usmeril pozornost svetovne javnosti na terorizem v zahodni Afriki. Kaže ranljivost države in razmah islamskih skrajnih gibanj po Gadafijevem padcu leta 2011, zajeli so tako rekoč vso sahelsko-saharsko regijo, njeno žarišče je severni Mali. V luksuznem hotelu Splendid in kavarni Cappuccino v središču mesta so bile tarče predvsem Francija oziroma »dekadentni Zahod«, je razbrati iz aktualnih sporočil omenjene teroristične mreže. V napadu prejšnji petek je bilo najmanj 29 žrtev različnih narodnosti in 55 ranjenih.

Burkina Faso je doslej veljala za varno oazo v tem delu kontinenta. Zakaj torej atentat in zakaj prav zdaj? Lokalni časnik Le Pays omenja dva elementa: država ima na svojem ozemlju francoske specialne enote, poleg tega si po novembrskih volitvah želi zasuk in demokracije. Atentat povečuje nestabilnost, plaši investitorje, blokira gospodarstvo, odmika normalizacijo države, to je tisto, kar hočejo skrajneži, piše vir.

Mehke tarče

Enako kot v Ouagadougouju gre tudi v napadih v prejšnjem tednu v Indoneziji, Iraku in Turčiji za tako imenovane mehke tarče, naključno izbrane lokacije. To so hoteli, kavarne, nakupovalna središča, zgodovinsko središče mesta. Težko bi opazili zvezo med njimi, zdijo se nepovezani, razen da so žrtve venomer tudi zahodne in da gre za rivalstvo med ekstremističnima skupinama Islamska država in Al Kaida. V Bagdadu in v še dveh krajih je bilo 11. januarja v napadih ubitih najmanj 40 Iračanov; v Istanbulu je v bombnem napadu 12. januarja umrlo enajst ljudi, vsi tujci, večinoma Nemci; v Džakarti je 14. januarja v več eksplozijah, tudi pred kavarno verige Starbucks, in streljanju med napadalci in policijo umrlo osem ljudi; turške oblasti so izjavile, da je napadalec sirski državljan, pripradnik tako imenovane Islamske države. V prestolnici Burkina Fasa so bili 15. januarja žrtve Kanadčani, Francozi, Švicarji, Portugalec, Nizozemec, Američan. Po pričevanjih preživelih so streljali vsevprek, čeprav so menda, tako New York Times, v telesa zahodnih žrtev izstrelili dodatne strele.

Pretežno muslimanska Burkina Faso do zdaj ni bila prizorišče tovrstnega nasilja. Drugače velja za sosednji Mali in Niger, v prvem je bil novembra lani v luksuznem hotelu Radisson v Bamaku podoben napad; najprej so zajeli 170 talcev, naposled je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi 14 zahodnih žrtev. V obeh primerih je prevzela odgovornost skrajna skupina Al Kaida v islamskem Magrebu (AQIM). Ravno Mali velja za posest sahelskega džihadizma, in to ne glede na francosko vojaško intervencijo v tej državi leta 2013 in stabilizacijsko misijo Združenih narodov (MINUSMA); gre za 3000 vojakov, drone in oporišča v regiji, omenja italijanski Limes.

Napada v Ouagadougouju in Bamaku sta skupaj izvedli Al Kaida in afriška militantna džihadistična skupina al Murabitun, ki je njena teroristična veja, zgoraj omenjeni vir piše, da je bila prav pred kratkim na novo okrepljena. Teroristična skupina »Maskirana brigada« deluje v Alžiriji, Libiji, Burkina Fasu, Maliju in Nigru, vodil jo je poveljnik upornikov Mokhtar Belmokhtar, leta 2014 so ga domnevno ubile francoske specialne enote v Maliju.

Šibke države

Napadi v Burkina Fasu kažejo, da Al Kaida izkorišča šibke vlade na območju zahodne Afrike, komentira Quartz, ki omenja vse večje varnostne izzive v tem delu celine. Tokrat je že drugič v samo nekaj mesecih, ko so islamski skrajneži usmerili napad na lokacijo v zahodni Afriki, kjer se zbirajo tujci. Skrajna skupina AQIM, njene korenine segajo v alžirsko vojno, se je pred desetletjem pridružila Al Kaidi, tarče so predvsem nestabilne države. Njen cilj je strmoglavljenje vlade in vzpostavitev islamske države v Alžiriji. V zahodni Afriki je že izvedla napade v Alžiriji, Maliju, Nigru, Mavretaniji, ubija in ugrablja, vse z namenom omejitve tistega, kar sama označuje za kvarni vpliv Zahoda. Za tarče napadov praviloma izbira regije s šibkim upravljanjem, kjer ni močnih vladnih institucij, izrablja nemočna območja, porozne meje.

Temu so naklonjene tudi razmere v Libiji in prazen prostor, ki je nastal po padcu Moamerja Gadafija. Država je območje delovanja različnih skrajnih milic, militantne skupine, vključno z AQIM, so pridobile orožje, Libija je postala pomembna izhodiščna točka za izvajanje napadov v regiji in kot zatočišče za teroriste; tudi za Al Kaido in Islamsko državo Iraka in Levanta.

Burkina Faso, celinska država v zahodni Afriki, nekdaj imenovana Zgornja Volta, nima zgodovine terorizma, ne glede na politično turbuletne razmere. Nekdanja francoska kolonija je dosegla neodvisnost leta 1960, po vladavini Thomasa Sankare v osemdesetih letih je z državnim udarom 1987. prišel na oblast Blaise Compaoré; v devetdesetih in vse do 2010 je zmagoval na volitvah v čudnih okoliščinah. Po 27 letih je bil 2014. strmoglavljen po nizu demonstracij in vstaje, ki se je razširila na vso državo, nato pa je pobegnil v Slonokoščeno obalo. Nova vlada v Ouagadougouju, ki jo vodi Roch Marc Christian Kaboré, je na oblasti od decembra, manj kot mesec dni.

Prijavi sovražni govor