Zaželeni odtenek sive

Kim Džong Un je s ponudbo udeležbe na olimpijskih igrah dosegel tri pomembne točke.

Objavljeno
03. januar 2018 20.28
Zorana Baković
Zorana Baković

Korejske olimpijske igre so se začele zgodaj. Tekma poteka v eni sami disciplini: kdo se bo prvi polastil rdečega gumba na mizi Kim Džong Una. Vse se je začelo prvega dne novega leta, ko je v sporočilu,­ ki ga je prenašala severnokorejska osrednja televizija, severnokorejski voditelj ponudil Seulu oljčno vejico, ob tem pa pripomnil, da bi lahko njegovi športniki sodelovali na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu.

»Udeležba Severne Koreje na zimskih olimpijskih igrah bo dobra priložnost za prikaz enotnosti naroda in upamo, da bodo igre uspešne,« je dejal Kim, ki je imel na sebi svetlo obleko, krojeno v zahodnem stilu, s katero se je lepo ujemala siva svilena kravata. Na ovratniku ni imel priponke s podobo deda Kim Il Sunga in očeta Kim Džong Ila. To je bilo modno sporočilo, da je mladi voditelj, ki bo prihodnji teden dopolnil 35 let, samozavesten in da si zdaj želi miru. Čeprav je eden od analitikov pripomnil, da je videti kot »bankir v Armanijevi obleki«, bi lahko prej dejali, da je Kim poskusil tudi z novoletnimi barvami pokazati, da si ne želi, da bi leto 2018 potekalo v temnih barvah groženj z vojno. Odprta siva barva naj bi pomenila, da je tudi Kim enako odprt za ­pogajanja.

Olimpijski vroči telefon

Vroči telefon v Panmundžomu, vasi na demarkacijski črti, ki ločuje obe Koreji, je zazvonil že včeraj popoldne. S tem so se začela dogovarjanja o odhodu severnokorejske delegacije na pogajanja o olimpijskih igrah. Že s tem so bile dosežene tri pomembne točke. Prvič: nič ne more biti večja garancija mirnih iger v Pjongčangu (ki leži slabih 80 kilometrov od meje s Severno Korejo) od prihoda severnokorejskega drsalnega para, ki se je edini kvalificiral za tekmovanje. Drugič: ni stvari, ki bi Seulu in predsedniku Munu zagotavljala več zakonitosti za nadaljnje odpravljanje jedrske krize od neposrednih pogajanjih s Pjongjangom, ki jih je Mun obljubil med predvolilno kampanjo.

Tretjič: s tem je potihoma priznan status Severne Koreje kot suverene jedrske države, vsa prizadevanja v smeri razoroževanja in denuklearizacije pa prenesena na notranji medkorejski kanal, s čimer je tudi Južna Koreja priznana kot avtonomna in sposobna pogajalka o usodi celotnega polotoka.

»Kitajska z odobravanjem sprejema in podpira obe strani v prizadevanjih za izboljšanje medsebojnih odnosov, zmanjšanje napetosti in dosego denuklearizacije Korejskega polotoka,« je izjavil Geng Shuang, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva. Edini problem je v tem, da Kim Džong Un ni nikjer omenil pripravljenosti, da bi se odrekel jedrskemu orožju. Ravno obratno.

Verbalno tekmovanje

»ZDA morajo vedeti, da je gumb za aktiviranje jedrskega orožja na moji mizi,« je severnokorejski voditelj izjavil v televizijskem sporočilu. »Celotno ameriško kopensko območje je v našem dosegu … Letos se bomo osredotočili na množično proizvodnjo jedrskih konic in balističnih izstrelkov …, vendar bomo to orožje uporabili samo, če bo ogrožena naša varnost.«

Ne glede na to, ali lahko v resnici zadene katerokoli točko na ameriškem kopnem, je vse, kar ima severnokorejska vojska, dovolj, da bi morebitna jedrska vojna trajala dlje od enega ameriškega napada na Kimova oporišča. Cilj, ki ga je hotel doseči mladi voditelj, je v tem, da bi ameriški predsednik Donald Trump dobro razmislil o ceni, ki bi jo moral njegov narod plačati ob morebitnem oboroženem posredovanju proti Severni Koreji.

Trump je na spravljivi odtenek sive prek twitterja odgovoril v običajnem zajedljivem slogu. »Rocket man se je zdaj prvič pripravljen pogovarjati z Južno Korejo. Morda je to dobra novica ali pa tudi ne – bomo videli!« je tvitnil po Kimovem televizijskem nastopu.

Kar zadeva jedrski gumb, je Trump z veseljem sprejel verbalno tekmovanje. »Naj ga kdo iz njegovega propadlega in sestradanega režima obvesti, da imam tudi jaz jedrski gumb, ki je še veliko večji in močnejši od njegovega. In moj gumb deluje!« – je sporočil in tako omogočil, da so se predolimpijske kvalifikacije v prvem krogu končale z rezultatom 1 : 0 za Kim Džong Una.

Zagotovljeno zlato

Vsako srečanje med dvema stranema, ki bi se lahko zgodilo v kratkem, se zagotovo ne bo končalo zgolj s športnimi temami. Mun Dže In bo tako izstopil iz neuradne koalicije, ki jo je Trump do zdaj izkoriščal za povečevanje pritiska na Severno Korejo. Po mnenju posameznih analitikov je bil Kimov cilj uničiti zavezništva ZDA na Daljnem vzhodu, zlasti zavezništvo med Washingtonom in Seulom.

Zaradi klica prek »vročega telefona« so nesmiselne tudi sankcije ZN. Ni dvoma, da bodo pogajanja o prihodu severnokorejske delegacije na olimpijske igre vsebovala tudi pričakovanja Pjongjanga, da bo ob tem dobil od Seula »bratsko pomoč«. Poleg drsalk in trenirk, ki jih bo Južna Koreja z veseljem podarila tekmovalcem, bi lahko prek vroče linije korejskega razumevanja steklo tudi več sto milijonov dolarjev, ki jih je Kim Džong Un, kot so prepričani izkušeni diplomati v Seulu, že zahteval od Mun Dže Ina.

Tako si je Severna Koreja zagotovila zlato na olimpijskih igrah. Morda ne v obliki medalje. V Pjong­jangu imajo raje gotovino. O tem, ali je svetovni mir vreden toliko, da se unovčijo načela in dostavijo na naslov Kim Džong Una, bo presodil vsak zase.