ZDA: Nov proračun, stara nesoglasja

New York − Bela hiša je včeraj razgrnila svoj predlog proračuna, ki je zadnji teden po delih kapljal v javnost. Predsednik Barack Obama napoveduje spopad z »nespametno varčnostjo« in hkrati višje davke za banke in najbolj premožne. Levica je navdušena, analitike v demokratski stranki pa skrbi odziv neopredeljenih volivcev.

Obamov predlog je težak 3990 milijard dolarjev in za 74 milijard presega mejo, ki sta jo Bela hiša in kongres dosegla v pogajanjih 2011. Dobra polovica povišice naj bi šla za vojsko, preostalo za domačo porabo. Čeprav se zevajoča dohodkovna neenakost vse bolj preliva v politični besednjak in obe stranki govorita o krepitvi rasti srednjega razreda, je pot do nje zelo različna. »Živimo na različnih planetih,« je v New York Timesu razmišljanje strank označil eden od demokratskih svetovalcev za proračun.

Republikanska večina v obeh domovih kongresa je zagotovilo, da današnji predlog predsednika ne bo postal dejanski proračun. Desnica še vedno vztraja pri omejevanju porabe in uravnoteženem proračunu brez primanjkljaja, s katerim bi začeli zmanjševati napihnjen javni dolg države (dobrih 12.970 milijard dolarjev ali okoli 75 odstotkov BDP). Na drugi strani je »demokratični socialist« senator Bernard Sanders napoved o omejevanju primanjkljaja pospremil z besedami, da »imamo tudi druge primanjkljaje, ki povzročajo strašno trpljenje večine, od primanjkljaja spodobno plačanih služb, primanjkljaja infrastrukture do primanjkljaja enakosti«.

Obama naj bi se danes približal takšnemu razmišljanju, saj se med drugim zavzema za ukinitev varčevalnih rezov, ki sta jih Bela hiša in kongres uzakonila, ko se 2011 nista zmogla dogovoriti, kako uravnotežiti proračun. Na svoji strani ima vse nižji proračunski primanjkljaj na letni ravni, saj se je v prvih letih krize ameriški dolg povečeval za debelo več kot tisoč milijard na leto, lani pa so ZDA pridelale »le« 483 milijonov nove izgube. Ob vse krepkejši gospodarski rasti Obama trdi, da si država lahko privošči večjo porabo in se odpove strogemu varčevanju.

Desnica na drugi strani trdi, da kratkoročno olajšanje ne rešuje dolgoročnega dolga ZDA, Obamov predlog pa se nanj ne ozira. Predsednik sicer poskuša igrati na karto vojaške stiske in naraščajočih groženj v tujini, saj vojska vse glasneje opozarja, da varčevanje ogroža njeno zmožnost delovanja po svetu. Republikanci so vedno podpirali vojaške finančne potrebe, zato Bela hiša upa, da bodo jastrebi v vrstah desnice stranko prepričali, naj vojski nameni dodatnih 38 milijard (njen osnovni proračun bi znašal 561 milijard dolarjev), kar bi okrepilo domačo porabo države (530 milijard dolarjev).

Beli hiši je jasno, da njihov predlog ne bo navdušil desnice, toda predsednik je dal vedeti, da se ne bo več pogajal o rezanju proračuna. Hkrati z višanjem davkov za najbolj premožne ter novimi olajšavami za srednji razred predvsem nagovarja volilno bazo demokratov. Politični analitiki znotraj stranke pri tem opozarjajo, da bi višanje porabe lahko odvrnilo zmerne, neopredeljene volivce, ki jih po letih republikanskih opozarjanj na rastoči dolg še vedno skrbi zadolženost države in ki ne podpirajo višanja davkov. In otežilo volitve Hillary Clinton, najverjetnejši kandidatki demokratov v 2016.