Tiskane izdaje
New York – Uporniška ofenziva v Ukrajini je za zdaj pokopala mirovni sporazum iz Minska in odmaknila upanje na mirno rešitev spora. Hkrati je v ZDA sprožila glasne pozive, naj Zahod začne oskrbovati z orožjem vlado v Kijevu. Bela hiša se še ni odzvala, toda ameriška vlada naj bi se »na novo lotila vprašanja vojaške pomoči«, trdi New York Times.
Z upornega vzhoda države prihajajo napovedi vodje proruskih upornikov Aleksandra Zaharčenka, da bodo vpoklicali še 100.000 mož, potem ko so prejšnji teden zagrozili z ofenzivo proti Kijevu. V soboto sta obe strani druga drugo obtoževali sabotaže mirovnih pogajanj v Belorusiji, predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa so sporočili, da se uporniki niso bili pripravljeni pogovarjati niti o sprejetju premirja in umiku težkega orožja.
Med zagovorniki vojaške pomoči Ukrajini naj bi bil poveljnik sil Nata, general Philip Breedlove, čeprav uradno tega v poveljstvu niso hoteli komentirati in so poudarili, da se zavzemajo za diplomatsko rešitev spora. »Tehtamo tudi praktično pomoč ukrajinski vladi v boju z uporniki, ki jih podpira Rusija,« je sporočil generalov tiskovni predstavnik. New York Times navaja besede neimenovanega uradnika iz Pentagona, da si ameriški vojaški vrh na čelu s poveljnikom generalštaba generalom Martinom Dempseyjem želi ponovnega razmisleka o pošiljanju orožja.
Na politični ravni je zunanji minister John Kerry, ki bo v četrtek prispel na obisk v Kijev, pripravljen dopustiti takšno možnost, zagovarja pa jo odhajajoči obrambni minister Chuck Hagel. Do zamisli naj bi se precej omehčala tudi Susan Rice, predsednikova svetovalka za nacionalno varnost, ki je doslej zavračala prilivanje olja na ogenj z dodatnim oboroževanjem. Toda Kremelj kljub dosedanjim sankcijam in primežu nizkih cen nafte, ki so dodobra zamajale rusko gospodarstvo, ne kaže znakov popuščanja, zato se novega razmisleka o reševanju razmer lotevajo tudi v Washingtonu.
Vplivno poročilo
Precej vpliva na razpravo naj bi imelo poročilo osmih nekdanjih visokih ameriških uradnikov, v katerem so vlado ZDA pozvali, naj Ukrajini v naslednjih treh letih pošlje po milijardo dolarjev »obrambnega orožja in opreme«, vključno s protioklepnimi izstrelki, izvidniškimi troti, oklepnimi vozili humvee in radarji za določanje položaja nasprotnikovega topništva. Poleg tega so svetovali, naj se v pomoč Kijevu vključijo tudi druga članice Nata, še posebej tiste, ki same uporabljajo orožje iz nekdanje Sovjetske zveze, združljivo z opremo ukrajinske vojske.
Avtorji poročila – med njimi je Michèle Flournoy, ki velja za novo obrambno ministrico, če bo Hillary Clinton leta 2016 izvoljena za predsednico ZDA – trdijo, da bi ruski uspeh v Ukrajini predsednika Vladimirja Putina spodbudil k uporabi doktrine zaščite etničnih Rusov tudi drugje v soseščini. »Zahod mora okrepiti zastraševanje v Ukrajini z dvigom tveganja in stroškov za Rusijo, če bo prišlo do nove večje ofenzive. Samo to bo Kremelj prepričalo o iskanju politične rešitve,« je prepričana osmerica.
Po njihovih besedah so »ruska dejanja v in proti Ukrajini največja grožnja Evropi v zadnjih 30 letih. Zahod ima zmožnosti za ustavitev Rusije. Vprašanje je, ali ima tudi voljo.« Zahodni viri trdijo, da je Moskva v zadnjih tednih na vzhod Ukrajine poslala velike količine težkega orožja, s katerim naj bi okrepili ofenzivo upornikov. Na bojišču naj bi se pojavili tanki T-80 in T-72, ki jih uporniki prej niso imeli.
Po zahodnih trditvah so nekatera orožja preveč zapletena, da bi jih lahko uporabljali na hitro izurjeni uporniki, zato naj bi bilo po oceni Nata v Ukrajini okoli 1000 ruskih vojakov in obveščevalcev. Prav domneva, da tanke upornikov upravljajo ruski vojaki, naj bi podkrepila predloge o vojaški pomoči Ukrajini, saj Moskva ves čas zanika navzočnost svojih enot v sosednji državi. Zato je toliko bolj občutljiva na poročila o smrti svojih državljanov na tujem bojišču.
Nevarni Putin
Cilj Kremlja naj bi bil prisiliti vlado v Kijevu, da privoli v nov mirovni sporazum, ki upornikom daje večje in gospodarsko bolj stabilno ozemlje. Moskva sicer zanika, da si želi odtrgati še en kos Ukrajine, kot je storila s Krimom, invazija proti pristaniškemu mestu Mariupol pa kaže, da gradi novo paradržavo, kot so Pridnestrska republika, Abhazija in Južna Osetija.
Politični analitiki opozarjajo, da je ključno, kako razmišlja Putin in kako se bo odzval na takšno odločitev ZDA. »Zelo verjetno bi jo z veseljem pograbil, saj bi 'potrdila' njegove propagandne prijeme o agresiji Zahoda,« menijo v New York Timesu. Hkrati bi lahko zahodno vmešavanje uporabil kot izgovor za odkrit napad na Ukrajino. Širjenje spopada in izzivanje Nata mu lahko koristita, saj bi to podražilo nafto in rešilo čedalje bolj opešano rusko gospodarstvo.
