Tiskane izdaje
Ko se je na kitajski televiziji pred sedmimi leti pojavila takrat 90-letna Zeng Shixin iz mesta Wuhan in gledalcem pojasnila, da je še vedno zelo vitalna, je bila to slaba novica za osle po vsem svetu. Koža na njenem obrazu je bila gladka, lasje so bili dolgi in še vedno naravno črni, poleg tega še nikoli ni bila pri zdravniku.
Vse to samo zato, je trdila, ker je 40 let redno uživala ejiao (izgovori se edžiao). Toda ni bila samo Zeng Shixin, ki je, mimogrede, še vedno videti, kakor da je 20 let mlajša, tista, zaradi katere je cena oslov od leta 2010 do danes poskočila s 500 na več kot 2600 juanov (približno 400 dolarjev) za glavo živali.
Ejiao je zdravilna želatina, ki jo pridobivajo iz kože oslov, in čeprav je na voljo že več kot 2000 let, so se miti o njenih učinkih na moško spolno moč, žensko lepoto, boljši pretok krvi, odpravljanje slabokrvnosti in na splošno na podaljševanje zdravega življenja šele zdaj začeli uveljavljati. Kitajski srednji razred ima vse več denarja in vse manj duševnega miru, živi v vse večjih stanovanjih, a tudi v vse gostejšem smogu, načrtuje čedalje lepšo prihodnost, vendar je čedalje bolj negotov, ali jo bo res doživel, zato je za zdravilo, ki bo pomagalo uresničiti sanje, pripravljen plačati več kot za suho zlato.
Za vse to plačajo davek osli, ki jih je bilo na Kitajskem več kot 11 milijonov, ko so se pred tremi desetletji začenjale gospodarske reforme, danes jih je v tej državi manj koz pet milijonov. Štiri milijone jih vsako leto ubijejo v tovarnah eliksirja po vsej državi, zato jih je zdaj že več kot polovico tega števila treba uvoziti iz tujine. Kajti ko se na Kitajskem nečemu zviša cena, se zaradi tega vznemiri ves svet. Tako so se tudi osli vseh dežel znašli visoko na trgovskih seznamih in na tisoče kož, odrtih s hrbta teh plemenitih živali, potuje v kitajske tovarne iz Afrike, Južne Amerike in Evrope. Kmalu se bo to dogajalo tudi z osli iz Avstralije, kjer so kitajski proizvajalci ejiaoja že opazili divje osle.
Osli zato hitro izginjajo. Kmetje, ki pridelujejo zelenjavo na terasastih njivah, ne morejo s traktorji priti do svojih obdelovalnih površin, saj je na takšnem terenu mogoče samo z oslom priti do vseh teras. Na podeželju elektrika ni vedno na voljo, zato mnogi uporabljajo osle, da vrtijo mlinski kamen in pomagajo dostaviti izdelke do tržnice. In ko stari osel pogine, novega ni več mogoče najti, saj jih je po vsem svetu samo približno 44 milijonov, naravno pa se razmnožujejo precej počasneje, kakor jih porablja Kitajska.
Znanstveni pristop
Oslica je breja 14 mesecev in ponavadi ožrebi samo enega mladiča, tam, kjer jo lastnik uporablja za delo, pa je ponavadi niti ne parijo. Zato so v cvetoč posel, ki zdaj že prinaša več milijard dolarjev na leto, vključili tudi znanstvenike, katerih naloga je s križanjem in genskim inženiringom ustvariti večje osle, ki hitreje rastejo ter jim je prej mogoče odvzeti kožo in jo vstaviti v kuhalni lonec ter skuhati oslovski golaž, ki je med Kitajci že dolgo zelo priljubljena jed.
Toda številne države so zaradi vse večjega povpraševanja po oslih omejile izvoz teh živali. V Afriki, denimo, se bojijo, da bi kmetje ostali brez osnovnega pomočnika za delo, zato so Niger, Senegal, Mali, Burkina Faso, Gambija in Bocvana omejile izvoz oslovskih izdelkov pa tudi Kitajski naklonjeni Zimbabve je zavrnil zahtevo za gradnjo klavnice oslov. Ti ukrepi spodbujajo nezakonito trgovino in ta mesec so v Bocvani aretirali mladega Kitajca, potem ko je iz vse države pripeljal 500 oslov na majhno posestvo blizu Francistowna in jih zadrževal v nehumanih razmerah, da bi jim pozneje odrl kožo in jo prodal kitajskim trgovcem.
Aktivisti za humano ravnanje z živalmi so za oslovski eldorado okrivili predsednika Xi Jinpinga in njegov program obnavljanja tradicionalne kitajske medicine. Ta je ne samo pomemben del skupne kitajske tradicije, ampak tudi omogoča kmetovalcem, da ustvarijo precej večje prihodke z gojenjem zdravilnih rastlin ali koristnih živali, kakor bi jih lahko zaslužili s pridelavo žita.
Tako zaradi populističnih pa tudi gospodarskih razlogov v kitajski propagandi povezujejo cesarico Orhidejo (Ci Xi), ki je menda pila ejiao, da bi ostala noseča in rodila sina, ki je nato postal cesar, z vodjo Mao Zedongom, ki je prav tako svojo telesno vzdržljivost ohranjal s tem eliksirjem. Osli so zdaj v modi. Pravzaprav njihova koža.
Kolektivna humanost
Toda s povečevanjem števila pripadnikov srednjega razreda se krepi tudi kolektivna humanost, zato je med Kitajci vse več aktivistov za zaščito živali pred brutalnostjo in trpinčenjem. Ko so prejšnji mesec v živalskem vrtu v mestu Changzhou v pokrajini Jiangsu lačnim tigrom vrgli živega osla, da bi ga raztrgali, je kitajska javnost protestirala, uprava te ustanove pa se je morala opravičiti in pojasniti, da je šlo za maščevanje skupine trgovcev, ki so pravzaprav poskušali odpeljati osla iz živalskega vrta, da bi prodali njegovo kožo. Ko so jim v živalskem vrtu to preprečili, so ga trgovci vrgli tigrom. Tako so vsaj v delu družbe vzbudili jezo, ki je edino upanje, da vsaj kakšen osel preživi novi val kitajskega vračanja k tradiciji.
