Tiskane izdaje
Za zdaj gre samo za preigravanje načrtov, sklicujoč se na pisanje dobro obveščenega New York Timesa poročajo dopisniki iz Washingtona. Toda zaradi nove zaostritve ukrajinske krize, preplašenosti vzhodnoevropskih članic Nata in domnevnih premikov ruskih sil se za vsem skupaj lahko skriva tudi bistveno več kot zgolj opozorilni signal kremeljskemu vodstvu.
V Washingtonu z zaskrbljenostjo spremljajo najnovejše dogodke na Krimu in vzhodu Ukrajine, Pentagon pa zelo pozorno spremlja tudi nove premike ruskih sil in opozorila Natovih vzhodnoevropskih članic, ki se bojijo posledic morebitne ponovne eskalacije krize, se glasi uradna razlaga. Ameriško obrambno ministrstvo naj bi se zato po pisanju New York Timesa odločilo poslati jasno opozorilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in ruskim oboroženim silam, kakšne bi utegnile biti posledice morebitnega zaostrovanja krize.
Pentagon naj bi bil po novem pripravljen v baltskih in vzhodnoevropskih članicah Nata, in to ne glede na sporazum »4+2«, ki je omogočil združitev Nemčij in razpad Varšavskega pakta, stalno namestiti svojo težko oborožitev in najmanj do 5000 ameriških vojakov. Po pisanju newyorškega dnevnika naj bi dobile ustrezno oborožitev in vsaka svojo ameriško četo s približno po 150 vojaki vse tri baltske državice, Estonija, Latvija in Litva, medtem ko bi Poljska, Romunija in Bolgarija, mogoče pa tudi Madžarska, dobile težko orožje, tanke, topništvo in vojake v velikosti približno bataljona (okrog 750 vojakov).
Z drugimi besedami to pomeni, da bi ZDA prvič po koncu hladne vojne svojo težko oborožitev in vojake namestile v novih članicah Nata, ki so nekoč sodile v sovjetsko interesno območje. To bi bilo seveda v nasprotju z dogovori med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Rusijo in obema Nemčijama, ki so omogočili združitev Nemčije, razpustitev Varšavskega pakta, začetek sodelovanja med Natom in Rusijo in vstop Poljske, Češke in Madžarske, kmalu za njimi pa tudi drugih »novih evropskih demokracij« v Nato in EU.
Prekršeni sporazumi
Po pisanju ameriškega dnevnika bi taka poteza Pentagona zanesljivo povzročila hudo diplomatsko zaostritev med Moskvo in Washingtonom, saj bi bila v popolnem nasprotju z leta 1997 sklenjenim dogovorom med Rusijo in Natom, po katerem obe strani druga druge »ne obravnavata več kot nasprotnika«. Po tem dogovoru naj bi se bil Nato dolžan dosledno izogibati »trajnemu nameščanju dodatnih vojaških sil« na ozemlju svojih članic, ki ležijo v neposredni bližini ruskih meja. Putinova Rusija bi se na tako ameriško kršenje dogovorov zanesljivo odzvala najmanj tako silovito, kot se je leta 2008 na gruzinske načrte o vstopu v Nato in pred dobrim letom na ukrajinsko spogledovanje z »zahodnoevropskimi integracijami«.
Načrti ameriškega obrambnega ministrstva naj bi bili za zdaj menda zgolj predlog, ki bi ga morala Bela hiša šele odobriti, obrambni minister Ashton Carter pa najprej podpisati. Kot je za NYT povedal tiskovni predstavnik Pentagona, do zdaj še ni bila sprejeta nobena odločitev, saj naj bi ZDA čakale na bližnje zasedanje obrambnih ministrov Nata, ki bo konec junija v Bruslju. Možnosti, da bi predlog o namestitvi dodatnih ameriških vojakov in oborožitve dobil zeleno luč, naj bi bile po pisanju dnevnika dokaj velike predvsem zaradi neprestanih zahtev vzhodnoevropskih članic Nata, ki ves čas opozarjajo na rusko nevarnost. Kot nekakšen »vmesni korak« bi lahko prišla v poštev tudi namestitev dodatnega ameriškega težkega orožja in vojakov v ameriških oporiščih na jugu Nemčije. Tanki, drugi oborožitveni sistemi in transportna vozila bi bili tako veliko bliže vzhodnoevropskim članicam Nata, saj bi jih bilo mogoče od tam zelo hitro prepeljati na ustrezne položaje. Ameriški strokovnjaki menda že proučujejo, kako hitro bi bilo mogoče v posameznih vzhodnoevropskih državah vzpostaviti ustrezne »podporne točke« in koliko bi to stalo.
Balzam za vzhodnjake
Načrti Pentagona naj bi, če nič drugega, pomirili zaskrbljeno javnost v baltskih in vzhodnoevropskih članicah Nata, ki je vse od lanske pomladi in ruske zasedbe Krima vznemirjena zaradi politike svoje velike sosede, strah pa ljudem vzbuja tudi okrepljena ruska vojaška prisotnost nad Baltskim morjem in v zračnem prostoru blizu njihovih meja. Teh strahov niso uspeli umiriti niti zadnje čase močno okrepljeni vojaški manevri Nata v baltskih članicah in na Poljskem, saj so tri majhne baltske države, ki se tudi zaradi svojih ruskih manjšin najbolj bojijo morebitne ruske »destabilizacije svojih notranjepolitičnih razmer«, aprila od Nata že zahtevale, naj na njihovem ozemlju za stalno namesti najmanj 1000 svojih vojakov. Načrtovana namestitev ameriškega težkega orožja in dodatnih vojakov v Evropi, četudi zgolj na še dovoljenem jugu Nemčije (kar ne bi bilo v nasprotju s sporazumom Nato-Rusija), bi po pisanju newyorškega dnevnika lahko pomirjujoče vplivala na vse te članice, saj bi jim bilo ameriško orožje v primeru morebitnega konflikta z veliko sosedo veliko bližje in praktično takoj uporabno.
»Frontne črte v boju za svobodo,« kot je med predvolilnim obiskom v Berlinu, Varšavi in Tallinnu dejal ameriški republikanski predsedniški kandidat Jeb Bush, se torej že vzpostavljajo. In vse bolj so podobne tistim iz prve hladne vojne. Manjka samo še zmaga tretjega iz dinastije Bush, ki obljublja, da bodo ZDA znova bolj odločno poskrbele za varnost Evrope.
