Begunke in prosilke za azil z drugačno obravnavo

Delež žensk in otrok v prebežniškem toku se povečuje, evropski parlament jih prepoznava kot ranljivo kategorijo.

Tue, 15.03.2016, 10:00

Ljubljana - Kar 55 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki so prispeli v Grčijo v letu 2016, so ženske in otroci, še junija lani pa je bil njihov delež le 27-odstoten. Ženske morajo zaradi različni razlogov biti obravnavane kot ranljiva kategorija, kar je z resolucijo potrdil tudi evropski parlament.

V begunskih in migrantskih tokovih po Evropi so ženske in dekleta, zlasti če potujejo same ali le s svojimi otroki, najbolj ranljive. Veliko bolj kot drugi so izpostavljene zlorabam, diskriminaciji, različnim oblikam nasilja in tudi možnosti, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Predstavniki nevladnih organizacij opozarjajo, da je tudi integracija žensk, ki v novo okolje pridejo brez partnerja ali staršev, bistveno težja, kot je za moške. Ta poseben položaj žensk v prebežniškem toku je v minulih dneh prepoznal evropski parlament, ki je 8. marca sprejel nezakonodajno resolucijo. »V njej pozivamo k spremembam migracijske in azilne politike EU na tak način, da bi upoštevala specifične potrebe, da se dela razlika med moškimi in ženskami ter da se ženske obravnava drugače,« je pojasnila evropska poslanka Tanja Fajon na okrogli mizi Begunke in prosilke za azil v EU, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Spremembe morajo vključevati ukrepe, ki bodo upoštevali razlikovanje glede na spol in zagotavljali varnost prosilk za azil, ki pogosto potujejo z majhnimi otroki. Mnoge, ki so zbežale pred pregonom v svojih domovinah, se pri iskanju zatočišča soočajo z dodatnimi ovirami, ki povečujejo njihovo ranljivost, je ob sprejemu resolucije opozorila poročevalka, britanska poslanka, Mary Honeyball.

Že zdaj posebej

Dokument med drugim predvideva, da morajo azilne politike in postopki, vključno z oceno prošenj za azil, upoštevati razliko med spoloma. Oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, pohabljanje ženskih spolovil, prisilne poroke, nasilje v družini in tako imenovana kazniva dejanja iz časti naj bodo opredeljene kot preganjanje in so utemeljen razlog za prošnjo za azil v EU.

Nina Gregori, direktorica Direktorata za notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na ministrstvo za notranje zadeve, zagotavlja, da Slovenija že zdaj v postopku pridobitve mednarodne zaščite ženske obravnava kot ranljivo kategorijo. Je pa delež prosilk v Sloveniji precej nižji kot je povprečje EU - lani so le 46 prošenj za azil vložile ženske, kar pomeni dobrih 16 odstotkov, v zadnjih mesecih se je povečal na petino.

»Oseba, ki vodi postopek, je ženska. Imamo izkušnje, da jim lažje zaupajo, posebej, če so bile žrtve spolnega napada ali trgovine z ljudmi,« je povedala Nina Gregori in dodala, da od leta 2008 teče projekt standardiziranih postopkov posebne obravnave za žrtve nasilja, trgovine z ljudmi in druge ranljive posameznike. Podobne primere dobre prakse so razvili tudi v skandinavskih državah.

Ob vsem poudarjanju kulturnih razlik pa dr. Mirijam Hladnik Milharčič, znanstvena svetnica ZRC SAZU, strokovnjakinja s področja migracij, ženskih študij in človekovih pravic, opozarja, da moramo biti previdni pri viktimizacijskem diskurzu: »Vidim dva načina razumevanja begunk, ki nam preprečuje videti, kar so. Gledamo jih kot žrtve, a večina nima te izkušnje.

Ekstremne situacije so redke. Pozabljamo na enakosti in podobnosti. Predlagam malo zdrave pameti ali samo drugačno perspektivo in v njih videti ženske, kot smo me. Dajmo jim besedo, glasove in jih vključimo v postopke.«

Prijavi sovražni govor