Tiskane izdaje
Nigerijska islamistična milica Boko Haram je začela prestopati meje svoje države. Ponedeljkov napad na vojaško oporišče kamerunske vojske v mestecu Kolofata, ki se je zgodil le teden dni po spregledanem pokolu v mestecu Baga, bi moral pomeniti preobrat v odnosu mednarodne skupnosti do nigerijskih islamistov.
Kljub temu da je skrajna nigerijska milica, ki je v zadnjih treh letih iz obskurnosti zrasla v eno najbolj učinkovitih in brutalnih paravojaških organizacij na svetu, v skoraj pet ur trajajočem spopadu z elitnimi silami kamerunske vojske doživela hud poraz, saj je bilo ubitih najmanj 143 njenih borcev, aktivnosti Boko Harama v zadnjih mesecih kažejo na širitev njenih »ambicij«, a mednarodna skupnost se ne zgane. Vse večji kaos, ki vlada v Nigeriji, za ključne geostrateške silnice namreč ni niti malo moteč.
Nekompetentnost in korupcija oblasti in vojske
Boko Haram, ki večinoma deluje na severovzhodu Nigerije, njegovi pripadniki pa večinoma prihajajo iz vrst etnične skupine Kanuri, deluje tako rekoč brez »opozicije«. Njihovi zločini ne le da niso kaznovani – globoko korumpirana in nekompetentna nigerijska vojska s predsednikom Goodluckom Jonathanom na čelu jih tako rekoč omogoča.
Predsednik, ki ga čez nekaj tednov (14. februarja) čakajo volitve, se v zadnjih dneh na vse pretege trudi zmanjšati dejanski vpliv in zločinskost islamistične milice, ki se po podatkih obveščevalnih služb vedno bolj intenzivno povezuje tudi z drugimi skrajnimi islamističnimi skupinami v osrednji Afriki in – predvsem – v Sahelu, vse bolj intenzivna pa naj bi bila tudi njena komunikacija z Islamsko državo. Tako so včeraj iz predsednikovega urada sporočili, da v napadu na mestece Baga v zvezni državi Borno, ki so ga pripadniki Boko Harama zasedli 3. januarja, ni bilo ubitih več kot 200 ljudi, pa čeprav iz razdejanega mesta še vedno – enajst dni kasneje – prihajajo novice o dva tisoč mrtvih in kupih trupel, ki ležijo že pet kilometrov pred vhodom v razdejano mesto.
(Satelitski posnetek nigerijske vasi Doro Baga pred in po napadu militaristične skupine Boko Haram. Posnetek je na svoji spletni strani objavila Amnesty International. Foto: DigitalGlobe)
Nigerijska vojska je sicer »deležna« dvajsetih odstotkov proračuna, a le malo denarja je strateško porabljenega. »Nigerija je izjemno korumpirana država. Naš glavni problem ni to, da se ne znamo spopasti z Boko Haramom, ampak ravno globoko zakoreninjena korupcija – tako 'visoko', kot 'nizko'. Številni nigerijski visoki častniki zaradi trenutnega dogajanja le pridobivajo,« meni katoliški škof Dashe Doeme iz zvezne države Borno.
Bo predsedniku zmanjkalo »sreče«?
A predsednik in njegov krog naftnih oligarhov, ki kot podizvajalci velikih globalnih naftnih družb, obvladujejo velik del nigerijskega gospodarstva, si v odločilnih dnevih predvolilne kampanje preprosto ne želijo »negativnih novic«, zato pisanje in govorjenje o zločinih Boko Harama, ki so, med drugim, tudi posledica centralistične in kleptomanske vladavine nigerijskih oblasti, velja za haram, kar arabsko pomeni prepoved. »Uničenje, ki so ga nad ljudmi v Bagi storili pripadniki Boko Harama, je ogromno. Preživeli so nehali šteti trupla, ker jih je preveč, in ker marsikje sploh niso mogli do njih; tako kot niso mogli niti do huje ranjenih,« je v ponedeljek sporočil Muhamad Aba Gava, predstavnik preživelih civilistov, ki so branili mestece ob Čadskemu jezeru in jim je nekako uspelo zbežati pred pogromom. »Med begom iz Bage sem, dokler nisem prišel do požgane in zapuščene vasice Malam Karanti, pet kilometrov stopal čez trupla,« je novinarjem povedal preživeli ribič Yanaje Grema.
V napadih skrajne in vrhunsko oborožene milice, ki trenutno v slogu IS obvladuje ozemlje v velikosti srednje velike evropske države, je bilo samo v zadnjem letu ubitih okoli deset tisoč ljudi, skoraj milijon pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Na območju, ki ga obvladujejo skrajni islamisti, so uvedli šeriatsko pravo, zasužnjili na stotine deklet in žena ter svoj boj poskušali »prevesti« v upor proti centralnim oblastem in mednarodnemu imperializmu, ki ga sicer – med drugim – financirajo s trgovino z ljudmi. Voditelj milice in samooklicani emir Abubakar Šekau je že pred časom dejal, da želi na severovzhodu Nigerije, sicer afriške države z največjim številom prebivalcem, razglasiti kalifat. Boko Haram hitro raste in se sproti radikalizira: pred tednom dni so v samomorilskem napadu uporabili desetletno deklico. Do zdaj se jim dejansko še nihče ni postavil po robu, kar bi že zdavnaj moralo sprožiti številna vprašanja, a mednarodna skupnost je zadnje mesece preveč zaposlena z »obračunavanjem« z Islamsko državo.
