Tiskane izdaje
Velika Britanija in Francija se bosta reševanja težav v Calaisu lotili s postavljanjem novih zaščitnih ograj in krepitvijo sodelovanja med pripadniki obeh policij, ki bodo odslej nastanjeni v skupnem poveljniškem centru. Cilj novega dogovora med državama je preprečiti ponovitev krize, ki se je v zadnjih dveh mesecih odvila na severozahodu Francije.
Od neštetih poskusov nezakonitega prečkanja britansko-francoske meje se jih je v zadnjih dveh mesecih vsaj devet končalo tragično. Obupani ljudje, med njimi ženske in otroci, so pripravljeni tvegati vse, tudi svoje življenje, da se prebijejo na drugo stran Rokavskega preliva. Nekaterim uspe, drugim skorajda. Prebežniki so v prekinitvah železniškega in tovornega prometa, ki so jih povzročili sporadični protesti stavkajočih francoskih mornarjev, prepoznali svojo priložnost. Na vrhuncu krize je policija na noč zabeležila tudi do tisoč poskusov vstopa v predor pod prelivom. Od takrat so se razmere nekoliko umirile, tudi zaradi ostrejših varnostnih ukrepov in povečanja števila policistov. Novi ukrepi, o katerih sta se britanska in francoska vlada dogovorili v zadnjih dneh, bi morali še dodatno zmanjšati verjetnost nastanka novih težav.
Notranja ministra obeh držav Theresa May in Bernard Cazeneuve sta med srečanjem v Calaisu podpisala deklaracijo, v kateri sta se London in Pariz zavezala k vzpostavitvi skupnega nadzornega centra, v katerem bodo nastanjeni pripadniki britanske in francoske policije. Njihovo delo bosta nadzirala visoka poveljnika, ki bosta o dogajanju redno obveščala predstavnike oblasti.
Poleg centra sta se državi dogovorili tudi o sodelovanju na področju odkrivanja in preganjanja tihotapcev ljudi. Med prioritetami bo tudi dodatno povečanje varnosti v okolici vhoda v predor pod Rokavskim prelivom, kjer bodo poleg človeških okrepitev nameščene tudi nove ograje. Območje bodo organi pregona nadzirali s pomočjo varnostnih kamer in infrardeče tehnologije. Britanska vlada se je po pisanju Guardiana že pred podpisom sporazuma zavezala, da bo za izboljšanje varnostnih ukrepov v Calaisu namenila 22 milijonov funtov proračunskih sredstev. Za izgradnjo novih ograj v okolici predora je London od izbruha krize do sedaj že namenil sedem milijonov funtov.
Državi sta se uspeli dogovoriti tudi o povečanju humanitarne pomoči in ureditvi novih začasnih bivališč, s katerimi bosta poskušali izboljšati nevzdržne razmere v migrantskih taboriščih.
Simptom, ne vzrok
Britanija in Francija sta v zadnjih tednih poskušali nastopiti enotno glede reševanja krize v Calaisu, ki pa je vseeno načela vezi in odnose med državama. Britanski mediji in nekateri politiki so kritizirali francoski pristop, oblast v Parizu pa obtožili brezbrižnosti in neodzivnosti. Francoski pogled na problem je bil, seveda, drugačen. V očeh nekaterih politikov krivdo za nastalo situacijo nosijo tako britanska podjetja, ki so pripravljena zaposliti nezakonite migrante, kot britanska vlada, ki ne želi uvesti osebnih izkaznic.
Sklenitev dogovora o sodelovanju sta pozdravili obe vladi. Nekoliko manj prizanesljivi so bili mediji, ki so se predvsem spraševali, koliko časa bo minilo, preden se bo problem znova pojavil. Daily Telegraph je spomnil na francosko-britanski dogovor o zaprtju taborišča Rdečega križa v Sangettu v Franciji pred 13 leti. Sangette ni bil "magnet za prebežnike", kot so takrat vztrajali nekateri zagovorniki zaprtja, pač pa simptom migrantske krize. Enako danes velja za Calais. Severozahod Francije bo brez celovite rešitve na ravni EU po vsej verjetnosti tudi v prihodnosti še naprej predstavljal mikrokozmos evropskega migrantskega problema.
Obstaja tudi nevarnost učinka domin, ki bi ga povzročilo neprodušno zaprtje najbolj frekventne vstopne točke za nezakonite priseljence v Veliko Britanijo. Kot je v komentarju dogovora poudaril Keith Vaz, predsednik odbora za notranje zadeve v britanskem parlamentu, bi zaprtje enega pristanišča pomenilo težave za druga v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Theresa May je med obiskom v Franciji potrdila obstoj pogovorov z belgijsko in nizozemsko vlado na temo skupnega preprečevanja vzpostavljanja novih migrantskih poti.
