Tiskane izdaje
Z osvoboditvijo starodavnega sirskega mesta Palmira je Islamska država konec prejšnjega tedna doživela najhujši poraz v več kot dveh letih, »mi pa molčimo«, je ugotavljal komentator britanskega dnevnika Independent. In ponudil odgovor: »Da, ljudstvo, slabi fantje so zmagali, mar ne? Sicer bi vendar vsi praznovali, mar ne?«
Ko so maja lani pripadniki Islamske države zavzeli sirsko mesto Tadmur, v katerem so antični ostanki in ruševine starodavne Palmire, prestolnice upornice proti rimskemu imperiju, kraljice Zenobije, so posnetki njihovega načrtnega uničevanja svetovne kulturne dediščine razjezili ves svet, še konec tistega meseca pa je generalna skupščina Združenih narodov soglasno sprejela resolucijo, v kateri je tovrstno početje razglasila za potencialen vojni zločin.
Zahod je bil ogorčen, ko so poblazneli verski skrajneži v teh »peščenih Benetkah« vrgli v zrak dve tisočletji star slavolok zmage in kot »malikovalskega direktorja« javno obglavili 81-letnega arheologa Halida al Asada, ki je več kot štiri desetletja skrbel za te zgodovinske ostanke, uvrščene v Unescovo svetovno dediščino.
Gospodarja sta tiho
Zato bi po besedah Roberta Fiska morali le slab teden po tem, ko so izgubljene duše islamskega kalifata uničile življenja več kot 30 ljudi v Bruslju, vsi ploskati temu najbolj uničujočemu porazu v zgodovini Islamske države. »Toda ne … Gospodarja [ameriški predsednik Barack] Obama in [britanski premier James] Cameron sta bila tiho kot grob, v katerega je Islamska država poslala svoje številne žrtve,« je bil oster britanski komentator.
In zakaj po njegovem tak molk? »Na koncu so bili sirska vojska in njeni libanonski pajdaši iz Hezbolaha ter Iranci in Rusi tisti, ki so iz Palmire pregnali morilce iz Islamske države in utegnejo – bog nas obvaruj pred takšnim uspehom – celo osvoboditi sirsko prestolnico Islamske države Rako,« je sarkastično ugotovil Fisk.
»Po našem mnenju je dobro, da Islamska država ne nadzira več Palmire,« je bilo previdno uradno stališče Washingtona, ki ga je izrazil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva John Kirby. Namesto pohvale osvoboditeljem je izrekel svarilo, da to ne bi smela biti priložnost za sirskega predsednika Bašarja al Asada za povečanje »tiraniziranja« svojega ljudstva.
Pohvala londonskega župana
Iz ZDA, kjer so še pred kratkim zahtevali Asadov odstop, je bilo pričakovati takšen odziv, kot tudi nezmožnost, da bi izrazili čestitke Rusiji za pomoč njenega vojnega letalstva pri osvoboditvi Palmire. »Ne,« je ameriški zunanji minister John Kerry v nedeljo odločno odgovoril voditelju televizije CBS Johnu Dickersonu, ki ga je vprašal, ali so Rusi ameriški zavezniki v Siriji.
Eden redkih zahodnih politikov, ki je zaradi osvoboditve Palmire pohvalil Asada in »neizprosno jasno« pomoč njegovega prijatelja, ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil londonski župan Boris Johnson, ki je za britanski časnik Telegraph napisal komentar »Bravo za Asada – lahko da je zlobni tiran, a je rešil Palmiro pred Islamsko državo«.
Rusija je v ponedeljek umaknila iz Sirije še tri vojne helikopterje, toda iz svojih dveh vojaških oporišč »bo nadaljevala boj proti terorističnim skupinam in še naprej pomagala pri ofenzivi sirske vojske«, je napovedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Njegov šef Putin je na prošnjo sirskega kolega Asada začel letalske napade v Siriji konec lanskega septembra, nekaj manj kot polletno posredovanje pa je po uradnih podatkih stalo okoli pol milijarde dolarjev.
Tudi če je bila cena sirske vojne dejansko dva- do trikrat višja, kakor trdijo nekateri analitiki, se je še vedno splačala, če gre verjeti pisanju ruskega dnevnika Kommersant. Temu so visoki viri v ponedeljek zaupali, da uspešni sirski poseg ni bil le poligon za preizkušanje nove oborožitve, temveč je bil za Rusijo, ki je lani s prodajo orožja zaslužila okoli 15 milijard dolarjev, pravi marketinški dosežek, saj bo menda samo zaradi njega prodala za kakih 6 do 7 milijard dolarjev dodatnih vojnih letal Alžiriji, Indoneziji, Vietnamu in celo Pakistanu, ki je doslej ta vedno kupoval le od ZDA in Kitajske.
