Tiskane izdaje
Po pisanju New York Timesa, ki se sklicuje na ameriške vojaške vire, Rusija na severozahodu Sirije, ki zaradi državljanske vojne in divjanja skrajnežev iz vrst tako imenovanega islamskega kalifata velja za razpadlo državo, menda pripravlja položaje za namestitev nekaj tisoč svojih vojakov.
Civilni promet na letališču v Latakiji, ki je blizu ruskemu pomorskemu oporišču v pristaniškem mestu Tartus na sirski sredozemski obali, je menda prekinjen, ameriške tajne službe pa so po poročanju NYT zaznale tudi okrepljene polete ruskih transportnih letal, bojnih lovcev in brezpilotnih letal, na nekaterih satelitskih posnetkih pa menda tudi ruske tanke. Celo sirska državna televizija je pred kratkim objavila posnetke ruskih oklepnih transporterjev, med različnimi sirskimi milicami pa menda krožijo celo videoposnetki, na katerih se vojaki v teh oklepnikih pogovarjajo rusko. Po poročanju Los Angeles Timesa, ki se prav tako sklicuje na ameriške tajne službe, je mogoče vse te »okrepljene ruske vojaške dejavnosti v Siriji« dokazati z ameriškimi satelitskimi posnetki.
Eden izmed tiskovnih predstavnikov ruskega zunanjega ministrstva je po vseh teh ameriških namigih in obtožbah, da se Moskva vojaško vse bolj angažira v Siriji, prostodušno povedal, da to vendar ni nobena skrivnost. V Kremlju nikoli niso skrivali, da v sirski državljanski vojni podpirajo Bašarja al Asada in da režimu v boju proti vse bolj podivjanim teroristom Islamske države pomagajo s pošiljkami ruske vojaške opreme. Ta boj naj bi bil menda skupen vsem svetovnim demokratičnim silam. Vsaj po besedah Washingtona, ki je prav tako močno okrepil svoje vojaške polete nad položaji islamskih skrajnežev in vanje po dolgem prepričevanju vključil tudi sosednjo Turčijo. Navsezadnje sta se za bojne polete nad islamskimi skrajneži ta teden odločili tudi Francija in Velika Britanija.
Da Rusija ne počne nič nenavadnega, je pred kratkim dejal tudi sam predsednik Vladimir Putin. Potrdil je rusko vojaško pomoč Siriji, »in to kar izdatno, tako pri šolanju vojakov kot s pošiljkami orožja«, vendar hkrati odločno zagotovil, da je o kakršnikoli ruski »direktni intervenciji v Siriji še prezgodaj govoriti«.
Kljub temu so se v ZDA na domnevne ruske vojaške premike odzvali zelo zaskrbljeno. Zunanji minister John Kerry je med koncem tedna po telefonu govoril s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, pri tem pa Rusijo »zelo jasno opozoril, da če držijo poročila o okrepljenem ruskem vojaškem delovanju v Siriji, to lahko pomeni nadaljnjo eskalacijo sirskega konflikta, nove žrtve, še hujši begunski val pa tudi novo in zelo tvegano konfrontacijo s sirsko koalicijo, ki se bori proti Islamski državi«.
Isti izgovor, različni cilji
Razmere so očitno povsem kaotične. Vsi »mednarodni akterji«, ki zadnje čase zaradi vse bolj norih grozodejstev islamskih skrajnežev pošiljajo svoja letala nad »Islamsko državo«, imajo menda isti cilj: uničiti džihadiste, ki nadzorujejo čedalje večje dele severne in vzhodne Sirije pa tudi Iraka. Problem pa je, ker pri tem uničevanju nepojmljivega versko-fanatičnega zla, za katero v 21. stoletju ne bi smelo biti mesta, vsak izmed napadalcev sledi svojim ciljem.
Moskva in Washington se tudi zaradi posledic ukrajinskega konflikta zapletata v nekakšno hladno vojno na sirskih tleh, kajti ZDA s svojimi letalskimi napadi menda podpirajo »zmerne upornike« proti Bašarju al Asadu, Rusija pa vse stavi na Asadov režim, češ da je edini sposoben ustaviti pohod džihadistov. Moskva ima namreč v Siriji eno redkih preostalih pomorskih oporišč, od koder lahko nadzoruje celotno vzhodno Sredozemlje.
Kaj v Siriji po novem iščejo britanska in francoska letala, razen če ne poskušajo z napadi na »Islamsko državo« ustaviti grozodejstev in z njimi povezanega eksodusa sirskih beguncev v Evropo, še ni povsem jasno, medtem ko se o Natovi Turčiji, ki so jo Američani tako rekoč prisilili v sodelovanje pri letalskih napadih, zelo dobro ve, da jo veliko bolj od bombardiranja kalifata zanima bombardiranje Kurdov, ki hočejo svojo državo. Če dodamo še Izrael, ki nad Sirijo prav tako pošilja svoja letala, bombardira pa predvsem tiste cilje, ki bi libanonskemu Hezbolahu lahko pomagali s pošiljkami orožja, je sirska zmeda tako rekoč popolna.
Do zdaj se večini letalskih napadalcev na Sirijo, ki so uradno menda imeli isti plemeniti cilj (uničiti skrajneže), ni bilo treba bati, da bi jih kdo lahko sestrelil. Toda če Rusija sirskega diktatorja Asada oskrbi s sodobnimi protiletalskimi sistemi in ustrezno izšolanimi vojaki, se to hitro lahko spremeni.
