Iran pričakuje podaljšanje jedrskih pogajanj

Pogajanja peterice stalnih jedrskih članic varnostnega sveta in Nemčije z Iranom o mednarodnem nadzoru nad njegovimi jedrskimi zmogljivostmi se vlečejo kot jara kača. Med zadnjim zasedanjem šesterice in Teherana je bilo sklenjeno, da bo dokončni in obvezujoči sporazum pod streho najkasneje do konca tega meseca. Zdaj se očitno znova zapleta.

Po trditvah iranske strani dolgo pričakovani sporazum o iranskem jedrskem programu postopoma dobiva svojo pravo podobo, vendar zastavljeni rok, ki predvideva podpis najkasneje do konca junija, po besedah iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa ne bi smel biti sam sebi namen. Kot je dejal za iranske medije, v Teheranu do takrat seveda želijo spraviti sporazum pod streho, vendar »ne za vsako ceno«. Dober sporazum je pomembnejši od roka, zato po iranskem prepričanju podaljšanje pogajanj tudi čez junijski rok ni izključeno. Kar pa se bo seveda treba še dogovoriti tudi s peterico stalnih članic varnostnega sveta in Nemčijo.

Iskanja lukenj v sporazumu

V Iranu bi se kljub dejstvu, da bo šesterica pripravljena omiliti za iransko gospodarstvo vse bolj uničujoče sankcije šele po sklenitvi obvezujočega sporazuma, ki Teheranu v nobenem primeru ne bo več omogočal razvoja jedrskega orožja, očitno še malce pogajali. Zato so minuli konec tedna tudi prvič javno namignili, kako si oni predstavljajo konec zdaj že več kot dvanajst let trajajočega konflikta in podpis sporazuma, v katerem je po prepričanju iranskega zunanjega ministrstva še vedno preveč lukenj, da bi ga bilo mogoče podpisati. Sporazum, ki obsega približno 20 strani in 40 do 50 strani dodatkov, je po besedah namestnika iranskega zunanjega ministra in vodje ženevske pogajalske ekipe Abasa Aragčija še vedno premalo dorečen predvsem pri tehničnih vprašanjih nadzora nad iranskim jedrskim programom, predvsem pa pri tistih vprašanjih, ki zadevajo takojšnjo ukinitev mednarodnih sankcij proti Iranu, kot bi ta podpisal sporazum. Kot je, sklicujoč se na besede Aragčija, poročala iranska tiskovna agencija Fars, so po iranskem prepričanju še vedno preveč ohlapna tudi tista določila sporazuma, ki govorijo o konkretnih pristojnostih tako imenovanega mednarodnega nadzornega gremija, kot tudi vsi tisti členi, ki naj bi Iranu v prihodnje dovoljevali ustrezno mednarodno sodelovanje pri razvoju njegovih civilnih jedrskih projektov.

Preigravanje z Rusijo

Ker je Teheranu povsem jasno, da se bo pred bližajočim se iztekom roka za sklenitev sporazuma znova poveča mednarodni pritisk na Iran, so premeteni iranski pogajalci seveda izkoristili zaostrene odnose med Zahodom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter v igro znova previdno vpeljali tudi Rusijo. Tiskovna agencija Fars je namreč po vrnitvi iranskega naftnega ministra z enega izmed zasedanj Opeca poročala, da namerava Teheran tudi zaradi gospodarskih sankcij Zahoda v kratkem z Rusijo obnoviti menjalne blagovne posle po načelu »nafta za vse tisto, kar Iranu najbolj primanjkuje«. Rusija naj bi tako po uspešnem dogovoru Teherana z ruskim energetskim ministrom Aleksandrom Novakom že ta teden menda začela znova uvažati iransko nafto, Iran pa naj bi v zameno dobival rusko jeklo, pšenico in naftne derivate. Iranski izvoz nafte se je namreč po letu 2012 tudi zaradi mednarodnega pritiska in zahodnih sankcij, ki jih je šesterica zahtevala zaradi spora o jedrskem programu, več kot prepolovil in padel na približno 1,1 milijona sodčkov.

Iransko-ruski dogovor o medsebojni menjavi dobrin seveda ustreza tako Teheranu kot Moskvi. Oba sta soočena z gospodarskimi sankcijami Zahoda in oba iz medsebojnega sodelovanja lahko potegneta koristi. Putinu taka menjava v očeh Zahoda, ki se je tudi med nedavnim vrhom G-7 trudil kar se da ponižati ruskega predsednika, nedvomno dviga ceno, saj šesterica brez sodelovanja Rusije najbrž ne bo mogla kar tako prisiliti Teheran v podpis jedrskega sporazuma, iranskim verskim voditeljem pa Ruska podpora lahko izboljša ženevske pogajalske pozicije in omogoči podpis zanje nekoliko »ugodnejšega« dokončnega dogovora in manj strog nadzor. Svet guvernerjev dunajske Mednarodne jedrske agencije (IAEA) se je namreč zaradi približevanja roka že začel ukvarjati predvsem z razmerami na področju nadzora iranskega jedrskega arzenala, šef IAEA Jukija Amano pa je Teheran že znova pozval, naj tokrat pokaže polno pripravljenost na sodelovanje. Predvsem učinkovit mednarodni nadzor nad vsemi iranskimi jedrskimi zmogljivostmi je namreč od samega začetka pogajanj tisti ključni element, ki edino lahko privede do podpisa sporazuma in z njim povezane odprave sankcij.