Tiskane izdaje
Ukrajinske oblasti so na prostost spustile deset ruskih specialcev, ki so po zatrdilih iz Moskve slučajno zašli na ukrajinsko ozemlje, v Kijevu in na Zahodu pa so njihov »vdor« označili še za eno rusko »invazijo« na Ukrajino, o kateri so nekateri vodilni zahodni mediji v zadnjem času že nekajkrat poročali. Njihove zgodbe so običajno temeljile na izjavah uradnih virov iz Kijeva, Washingtona ali Nata, vse dokaze, ki so jih doslej navajali, pa so v Rusiji vedno označili za propagando in manipulacijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je spomnil, da je tudi na rusko stran že večkrat »zašlo« na stotine ukrajinskih vojakov, ki so se bili izgubili, saj meja ni točno označena. Po njegovih besedah sta se o izpustitvi ruskih vojakov dogovorila z ukrajinskim kolegom Petrom Porošenkom. »Zagotovil mi je, da jih bodo izročili Rusiji, tako kot jim mi še vedno vračamo pripadnike ukrajinske vojske,« je dodal ruski predsednik.
Rusija, ki je že na začetku avgusta dovolila več kot 400 ukrajinskim vojakom, da so se iz uporniškega obroča umaknili na varno čez mejo, je »v zameno« za svoje »desantnike« kijevskim oblastem predala 63 njihovih vojakov. Iz poveljniškega štaba samooklicane »Donecke ljudske republike« pa so sporočili, da so v noči s sobote na nedeljo ukrajinski strani izročili 223 vojnih ujetnikov. Putin je v pogovoru za rusko državno televizijo ponovil, da so dogajanja v Donecku in Lugansku posledica dramatičnega razvoja političnega dogajanja v sosednji Ukrajini.
»To je naravni odzziv tamkajšnjega prebivalstva, ki se je postavilo za svoje pravice. Niso bili oni prvi, ki so vzeli orožje v roke,« je dodal ruski predsednik. Po njegovih besedah si Rusija prizadeva za zaustavitev prelivanja krvi, toda tega, kdaj se bo politična kriza končala, po njegovem mnenju ni mogoče napovedati. »Ukrajinske oblasti morajo takoj začeti resne pogovore, ne o tehničnih vprašanjih, temveč o vprašanjih politične organizacije družbe in države na jugovzhodu Ukrajine, ki bo brez postavljanja pogojev omogočila zaščito interesov tamkajšnjega prebivalstva.«
Kijevu je Putin svetoval, naj takoj prekine vojaške operacije in se raje loti obnove infrastrukture. »Kdo ima pravico, da pred velika in druga naselja pripelje artilerijo in rakete ter z njimi obstreljuje stanovanjske objekte, kdo ima pravico misliti, da bodo ti ljudje zgolj sedeli in se pustili ubiti?« je še dejal Putin.
V ukrajinskih in zahodnih medijih so njegove izjave takoj prevedli, da Moskva od Kijeva zahteva, naj uporniškim ozemljem podeli državni status. Putin ni nič takšnega povedal, se je brž odvzal njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, in dodal, da se Moskva in Kijev o rešitvi ukrajinske krize nimata kaj dogovoriti, saj »to ni konflikt med Rusijo in Ukrajino, temveč znotrajukrajinski konflikt«, ki ga bodo morali v sosednji državi sami rešiti.
Putin obsodil zahodne sankcije proti Rusiji
V Kremlju so v zadnjem času zaostrili besednjak proti zahodnim državam, ki so zaradi ukrajinske krize uvedle sankcije proti Rusiji. Putin je v televizijskem pogovoru Zahod opozoril, da v Ukrajini podpira »državni prevrat, oboroženi prevzem oblati in zatiranje nestrinjajočih se z oboroženimi silami«. »In to naj bi bile sodobne evropske vrednote? Zdi se mi, da bi morali naše kolege na to spomniti. O njihovih lastnih idealih,« je dodal poglavar Kremlja.
Nekaj dni pred tem je ošvrknil Washington. »Se spomnite šale, ki pravi, da ne glede na to, česa se Rusi lotijo delati, na koncu vedno iz tega nastane kalašnikovka? Imam občutek, da tudi iz vsega, česar se dotaknejo Američani, na koncu nastane Libija ali Irak,« je Putin konec tedna povedal udeležencem mladinskega tabora ob jezeru Seliger v Tverski regiji, kjer je ukrajinsko obstreljevanje Donecka in Luganska primerjal z nacističnim obleganjem svojega rodnega Leningrada, dandanašnji spet St. Peterburga, med drugo svetovno vojno.
Putin je obsodil zahodne sankcije proti Rusiji, ki bi jih lahko po njegovih besedah upravičeno uvajal le Varnostni svet Združenih narodov. »Če so takšne odločitve enostranske, ne živijo dolgo,« je povedal Putin. Po njegovih besedah se Moskva noče vpletati v nobene večje oborožene konflikte, toda v primeru agresije se bo branila. »Rusija je ena od najmočnejših jedrskih držav na svetu. To niso besede, to je realnost,« je izjavil Putin.
Rusija krepi svojo oborožitev, a ne zato, da bi koga ogrožala, temveč zato, da bi se počutila varna, je dodal. »Naši partnerji - ne glede na položaj v njihovih državah in zunanjepolitične koncepte, ki jim sledijo - bi morali razumeti, da se ni dobro zapletati z nami. Hvala Bogu pa po mojem mnenju ne bo nikomur padlo na pamet, da bi se spustil v večji konflikt z Rusijo,« je še posvaril Putin.
