Je Putin sovražnik ali malo tudi partner?

Zunanji ministri Nata se med zasedanjem v Bruslju ukvarjajo z »vročim krompirjem«, ki jim ga je pred tednom dni s sestrelitvijo ruskega lovca v roke potisnila Turčija. Ključna dilema je, ali je ruski predsednik Putin za Nato po tem incidentu še naprej sovražnik, ki je v ukrajinski krizi Zahodu »ukradel« Krim, ali pa ga je mogoče zaradi vse bolj nevarne Islamske države včasih obravnavati tudi kot partnerja?

Če bi sodili po izjavah, ki hkrati prihajajo iz Bruslja, kjer je sedež Nata, in iz Pariza, kjer se po velikem otvoritvenem vrhu šefov držav ali vlad nadaljuje svetovna okoljska konferenca, med katero sta se sešla tudi Obama in Putin, odgovor ni tako preprost, kot bi se morda zdelo. Incident, za katerega je prejšni torek poskrbela Turčija, ko je zaradi sedemnajstih sekund, kolikor je trajal prelet ruskega bojnega letala čez tisti jeziček turškega ozemlja, ki se zajeda v Sirijo, sestrelila rusko letalo, namreč ni ravno malenkost. Kaj takega se med Natom in Moskvo ni zgodilo niti v polstoletni zgodovini večinoma sovražnih odnosov, Ankara pa se zdaj za svojo nepremišljeno potezo (reagirati je bilo mogoče tudi drugače) noče niti opravičiti. Turški premier Davutoğlu je namreč v ponedeljek med obiskom bruseljskega sedeža Nata odločno zavrnil vsakršno možnost, da bi se Turčija opravičila, saj da ima »vso pravico braniti nedotakljivost svojega ozemlja«. Moskvo, ki tako opravičilo zahteva, pa je pozval, naj dobro premisli o gospodarskih sankcijah, ki bi utegnile imeti resne posledice.

Da bodo posledice res take, je že jasno, kajti lok vse bolj napenja tudi Moskva in s tem zaostruje tudi razmere na sirsko-turški meji, kjer si državi stojita nasproti vsaka s svojimi letali. Ruski predsednik Putin je tako ob prihodu na pariški okoljski vrh Turčijo celo uradno in pred mednarodno javnostjo obtožil, da skrivaj podpira Islamsko državo in trguje z nafto, ki jo za svoje financiranje tihotapijo islamistične teroristične milice. Turški predsednik Erdoğan se je na te Putinove obtožbe odzval z izjavo, da je pripravljen takoj odstopiti, če mu kdor koli lahko dokaže kaj takega, vendar to ni umirilo napetosti.

Obama kot mirovnik

Spora, ki ta trenutek razen Islamski državi ne koristi nikomur, ni uspelo umiriti niti ameriškemu predsedniku Obami, ki se je ob robu pariškega vrha sestal z Erdoğanom in mu »zelo jasno zagotovil, da je Turčija pomembna članica Nata«. ZDA jo bodo vedno podpirale, je dejal Obama, vendar pa se je treba zavedati, da se moramo osredotočiti tudi na boj proti skupnemu sovražniku, ki ga predstavlja Islamska država. Podobno posredniško razpoložen je bil Obama tudi dan prej, ko se je, prav tako ob robu pariškega zasedanja, sestal z ruskim predsednikom Putinom in mu med srečanjem na štiri oči menda izrekel obžalovanje zaradi smrti ruskega pilota.

Na podoben način je napete razmere med Rusijo in Turčijo pred bruseljskim zasedanjem zunanjih ministrov Nata poskušal umiriti tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po njegovih besedah bi se morali po incidentu z ruskim bojnim letalom, ki ga je sestrelila ena izmed članic zavezništva, odločno zavzeti za deeskalacijo napetosti med Natom in Rusijo, predvsem pa za večjo transparentnost pri načrtovanju bojnih poletov. Kljub tej izjavi pa je generalni sekretar posebej poudaril, da ima Turčija vso pravico braniti svoje meje in svoj zračni prostor in da zato ni nobenega dvoma, da jo zavezništvo v celoti podpira.

Še več orožja Turčiji

Od zasedanja zunanjih ministrov zavezništva je zato po vseh napovedih mogoče pričakovati zelo jasno politično in vojaško podporo eni ključnih članic, ki je za ZDA v zavezništvu tudi ena vojaško najmočnejših, zaradi bližine kriznih žarišč pa tudi izjemno pomembna pri varovanju Natovega jugovzhodnega krila. Po pisanju nemškega dnevnika Die Welt, ki se sklicuje na visoke kroge znotraj Nata, naj bi Turčija tako zaradi vse bolj nestabilnih razmer ob meji s Sirijo kot zaradi nedavnega incidenta z ruskim letalom od zavezništva v prihodnje dobila še močnejšo vojaško podporo pri zaščiti svojega zračnega prostora. Konkretno naj bi to pomenilo dodatno oborožitev za nadzor preletov sovražnih letal in tudi za njihovo še učinkovitejše sestreljevanje. Nato bo tako Turčiji zagotovil še bolj intenzivno izvidniško podporo radarskih letal vrste awacs, Ankara pa bo menda dobila še več lovcev prestreznikov in dodatne najsodobnejše protiletalske raketne sisteme, s katerimi je mogoče pravočasno odkriti in sestreliti sovražna letala ali rakete.

Afganistan in Črna gora

Zunanji ministri Nata imajo ob reševanju sirske krize in vse bolj zapletenih odnosov z Rusijo na dnevnem redu tudi probleme z Ukrajino, kjer kriza še zdaleč ni končana, ukvarjajo pa se menda tudi z Afganistanom, kjer bo treba zaradi okrepljenih talibskih napadov na večja mesta povsem na novo domisliti strategijo umika in podaljšati mandat tistim vojakom, ki so še v Afganistanu, a so jih članice prihodnje leto sicer nameravale dokončno odpoklicati. Danes bodo zunanji ministri po napovedih razpravljali tudi o vabilu Črni gori, ki bi utegnila postati 29. članica zavezništva.