»Je zakonito, da otroci spijo zunaj, na ulici?«

Atene − V igralnici starega ter šest let in pol zapuščenega atenskega hotela City Plaza na severnem delu središča grške prestolnice je veselo šumelo. Begunski otroci so pokali balone, se lovili med igračami, si podajali žogo in risali. Njihove matere so se pomirjeno pogovarjale med seboj.

Minuli petek je skupina aktivistov, ki v Atenah že vrsto let pomagajo beguncem in migrantom, zasedla zapuščeni atenski hotel, ki premore 120 sob in so ga zaradi bankrota zaprli leta 2009. Od tedaj je bil prazen, lastnica pa državi dolguje okoli 800.000 evrov. Aktivisti so zasedbo tako rekoč »nedotaknjenega« hotela, v katerem je ostala vsa oprema, načrtovali že dlje časa, za zasedbo pa so se odločili, ker so razmere, v katerih bivajo begunci in migranti, postale nesporno neznosne.

Po zaprtju tako imenovane balkanske begunske poti je v Grčiji ostalo ujetih okoli 55.000 ljudi. Okoli 11.000 jih še vedno životari v improviziranem šotorskem naselju v Idomeniju na makedonski meji, od koder jih bodo grške oblasti po nareku iz Bruslja prej ali slej pregnale. Tisoče ljudi živi v namestitvenih centrih, dejansko pa v zaporih po vsej državi, kjer čakajo na deportacijo ali odobritev azilnih vlog. Okoli 3000 jih biva v pirejskem pristanišču, številni pa, ki so zapravili zadnji evro, spijo po parkih in na ulicah. Evropska unija jih je po begu iz vojn(e) in smrtno nevarnem prečenju ožine med Turčijo in Grčijo pričakala s knock-outom.

Človeška dolžnost

»Je zakonito, da otroci spijo zunaj, na ulici?« je aktivist in novinar Janis Andrulikadis v torek odgovoril novinarju, ki ga je spraševal o nezakoniti zasedbi hotela, ki jo je na družabnih omrežjih podprla tudi lastnica hotela, ko pa je ta ugotovila, da gre za njen hotel, za staro City Plazo, so se na aktiviste nemudoma vsule obtožbe in tudi grožnje s sodiščem.

»Naredili smo tisto, kar smo morali. To je naša človeška dolžnost. Beguncem moramo pomagati. Popolnoma nesprejemljivo je, da ljudje živijo na ulicah, v parkih, med smetmi in v zaporih, kjer vladajo grozljive razmere. Prav tako nesprejemljivo je, da je v Atenah ducate in ducate praznih hotelov, zgradb in stanovanjskih poslopij. V pomoči soljudem šteje le 'direktna' akcija,« je povedal Andrulikadis, ki pravi, da je naloga aktivistov »preprečiti razgradnjo evropskih vrednot in solidarnosti«.

Otroci med igro v zapuščenem Hotelu City Plaza. Foto: Jure Eržen/Delo

Sočutje in solidarnost

V znova oživelem atenskem hotelu City Plaza je prostora za 500 ljudi. Zdaj v dobro ohranjeni zgradbi, v katero se je vrnilo tudi dvanajst pred leti odpuščenih delavcev, ki jim lastnica po njihovih besedah dolguje okoli 180.000 evrov, biva 143 beguncev in migrantov. Od tega je kar 77 otrok. Osem jih je v Grčijo prišlo brez spremstva staršev. Prihajajo iz številnih držav. Največ jih je iz Sirije in Afganistana. V hotel, kjer imajo na voljo popolno oskrbo, tudi zdravstveno, so prišli iz namestitvenih centrov, parkov, ulic in šotorišč. V hotel, kjer je na voljo vse tisto, kar zunaj ne obstaja − predvsem sočutje in solidarnost, ki v današnji Evropi veljata že skoraj za osebnostno motnjo.

Topel obrok v zapuščenem Hotelu City Plaza. Foto: Jure Eržen/Delo

Aktivisti, ki priznavajo, da je »selekcija« najbolj ranljivih ljudi na begu izjemno naporna naloga, so z zasedbo zapuščenega hotela beguncem in migrantom vrnili dostojanstvo, upanje in vsaj kanček vere v prihodnost. In − Evropo. Evropo, ki jih je s svojo (proti)begunsko in (proti)migrantsko politiko, katere vrhunec je dogovor Bruslja in Ankare o vračanju beguncev v Turčijo, porinila nazaj v pekel. Nepovratno. »Dogovor Evropske unije in Turčije je rasističen. Evropa je beguncem pokazala svoj najbolj brutalen obraz,« pravi Janis Andrulikadis, ki skupaj s prijatelji že vrsto skrbi za ljudi, ki jih je Evropa izdala.

»Ključno je sodelovanje in sobivanje beguncev in lokalne skupnosti. Delamo skupaj. Begunci bodo vključeni v delovanje hotela. Begunci in migranti morajo postati del družbe. Otroci morajo hoditi v šolo,« je odločen Andrulikadis. Prepričan je, da bodo njihovem zgledu sledili tudi drugod po Atenah.

Sobivanje

Aktivisti, ki sodelujejo z različnimi solidarnostnimi in humanitarnimi organizacijami, bodo v prihodnjih dneh vanj naselili okoli 400 najbolj ranljivih in izpostavljenih beguncev in migrantov − nekaj sob bo ostalo prostih iz »varnostnih razlogov«. V njih bo bivalo osebje hotela in varnostniki prostovoljci, ki bodo ljudi in poslopje varovali pred morebitnimi napadi neonacističnih skupin. Ti so vse bolj pogosti in organizirani. In to ne le pri Zlati zori, tretji največji parlamentarni stranki. V grških mestih je prostor svobode zato nujno treba fizično zaščititi. In popolnoma jasno je, da bo to iz dneva v dan bolj nujno, bolj ... življenjskega pomena. Dobesedno.

»Počutim se sproščeno in pomirjeno. Tu sem štiri dni. Iz Afganistana sem zbežala pred talibi, pred pripadniki Islamske države in pred vlado, ki nas ne more zaščititi. V Turčiji sem ostala brez vsega. Okradli so nas in tepli,« je v avli »begunskega« hotela pred začetkom skupnega kosila povedala gospa Karima, mati dveh otrok, s katerimi je več tednov preživela v namestitvenem centru Eliniko na obrobju Aten, v katerem vladajo grozljive razmere. »Vesela sem, da sem tu. In še vedno upam, da se bodo meje odprle in bomo lahko nadaljevali svojo pot,« je z nasmeškom dodala mlada Afganistanka.