Tiskane izdaje
»Kot prva država na svetu, ki je utrpela pustošenje jedrske bombe, bi morala Japonska bolj kot katerakoli druga država vedeti, kako strahotna je jedrska katastrofa.« To je opozorilo severnokorejskega časopisa Rodong Sinmun, ki so ga ta teden naslovili na vodstvo v Tokiu.
Pjongjang s tem ni hotel izraziti sočustvovanja z žrtvami jedrskega bombardiranja, temveč odločno zagroziti Japonski, da se bo znova znašla pod »radioaktivnim oblakom«, in to skupaj z ameriškimi vojaškimi oporišči v tej državi, če se bo v resnici zgodil oboroženi spopad, ki še vedno grozi na Korejskem polotoku.
Zlovešči spomini na jedrsko gobo, ki smo jim bili priča 3. maja, sovpadajo s 70. obletnico sprejetja japonske pacifistične ustave, zato je premier Šinzo Abe toliko lažje ta dan prek videoposnetka sporočil, da bo prva revizija tega dokumenta začela veljati leta 2020. Abe je tudi povedal, kateri del ustave bodo spremenili: 9. člen, v katerem piše, da se »japonsko ljudstvo za vedno odreka vojni kot suvereni pravici naroda, pa tudi grožnji s silo ali uporabi sile kot načinu odpravljanja mednarodnih sporov«.
»Nočemo vojne!«
Čeprav je uradna napoved preoblikovanja prav tega člena ustave že dolgo pričakovana, so se v sredo in včeraj na tokijskih ulicah zbrali številni nasprotniki uresničitve Abejevega načrta. Približno 55.000 ljudi je v sredo protestiralo v tokijskem parku za preprečevanje katastrofe Rinkai in iz množice je bilo slišati vzklike, kot sta »Rešimo ustavo!« in »Nočemo vojne!«.
Toda Abe je hkrati pritisnil na nekaj občutljivih točk, v katerih se japonska javnost skorajda enakomerno deli na tiste, ki menijo, da je prav takšna ustava simbol dolgega obdobja miru in razvoja, ter tiste, ki so prepričani, da je treba začeti novo obdobje, v katerem se bo Japonska otresla mučne preteklosti.
Japonske ustave, je opozoril Abe, niso napisali Japonci. Besedilo je sestavil glavni štab zavezniških sil, ki jih imajo Japonci še danes za »okupacijsko vojsko«, in to v angleščini, nato pa ga je skupina funkcionarjev zunanjega ministrstva prevedla v japonski jezik.
Poleg tega, je dejal premier, se je njegova Liberalnodemokratska stranka (LDP) zavzemala za ustavne spremembe od trenutka, ko je bila leta 1955 ustanovljena, prav zdaj pa je čas, da se to uresniči, saj to nujno zahtevajo varnostne razmere na tem območju. Šele po spremembi 9. člena bo lahko Japonska odkrito in glasno odgovorila na izzive, kot so tisti iz Pjongjanga, in to bo trenutek, je dejal Abe, »ko se bo znova rojena Japonska odločno napotila naprej«.
Če upoštevamo, da bo leta 2020 Tokio gostil poletne olimpijske in paraolimpijske igre, bodo vsi simboli nove suverenosti zbrani na enem mestu in končno bo mogoče znova govoriti o vzhajajočem soncu.
Samoobrambne sile
Toda vse skupaj ni tako preprosto. Spremembo ustave mora najprej odobriti dvotretjinska večina v parlamentu, nato bo treba izvesti referendum. Japonci so o tem bolj kot kdaj prej razdeljeni v dve skupini. Čeprav 89 odstotkov anketirancev ceni vlogo, ki jo je v minulih desetletjih odigrala pacifistična ustava, jih je na vprašanje, ali jo je treba spremeniti, 49 odstotkov odgovorilo pritrdilno, prav toliko jih je tudi nasprotovalo spremembi. Medtem ko velika večina Japoncev pričakuje, da bodo odločitev o tem sprejele politične stranke, je problem v tem, da so tudi te razdeljene na tiste, ki menijo, da je treba pohiteti z revizijo, in tiste, ki so prepričane, da je treba k temu podvigu pristopiti bolj previdno.
Ker se bo Abejev drugi mandat končal leta 2018, bi si moral za izvedbo tega načrta zagotoviti še tretji mandat, za kar se mu je v LDP odprla možnost, ko so v začetku leta spremenili statut stranke. Čeprav bi s tem postal premier z najdaljšim stažem v zgodovini demokratične Japonske, bosta njegovo politično kariero bistveno bolj zaznamovala ustavna revizija in konec pacifističnega obdobja.
Japonska ima danes več kot 227.000 aktivnih vojakov, ki pa se morajo imenovati samoobrambne sile. Sedanja ustava jim prepoveduje bojno delovanje zunaj državnih meja. Čeprav je to ena izmed najbolje oboroženih vojsk na svetu, se te vojaške sile do lani niso mogle vključiti v nobeno mednarodno vojaško akcijo ali manevre, razen kot logistična pomoč.
Nezaupanje
Pred dvema letoma je Abeju uspelo uveljaviti amandmaje varnostnih zakonov, ki so začeli veljati marca lani. Na podlagi tega se lahko zdaj nosilka helikopterjev izumo udeležuje pomorskih manevrov, v katerih sodeluje ameriško bojno ladjevje, ki ga vodi letalonosilka Carl Vinson. Japonska vojska lahko zdaj prestopi meje svoje države, če je njena vloga omejena na varovanje opreme, ki pripada zavezniški vojski. Izumo varuje in oskrbuje ladje, ki spremljajo letalonosilko Carl Vinson. Ustavne spremembe bi legalizirale popolno delovanje japonskih oboroženih sil in Abe je zatrdil, da je to ob novih varnostnih izzivih več kot nujno.
Jasna napoved črtanja pacifističnega člena japonske ustave je hkrati nov razlog za splošno nezaupanje med državami na območju severovzhodne Azije. Kitajska vidi v tej potezi dokaz nove militarizacije sosede, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja zasedla dobršen del njenega ozemlja in pustila za seboj več kot 20 milijonov človeških žrtev. Tudi v obeh Korejah se ob tem spominjajo obdobja japonske kolonizacije, medtem ko je za vodstvo v Pjongjangu to dodatna grožnja, da se utegnejo ZDA in Japonska, kjer ima Amerika več kot 50.000 vojakov, skupaj lotiti oboroženega strmoglavljenja režima ali celo likvidacije voditelja Kim Džong Una.
Abejeva napoved konca pacifistične ustave zagotovo ne bo v prid umirjanju razmer na Daljnem vzhodu. Severna Koreja ima zdaj še eno opravičilo za nov jedrski poskus. Za eksplozijo je po besedah opazovalcev vse pripravljeno.
